Na prvi dan zimskih olimpijskih iger v Italiji je več požarov poškodovalo ključno železniško infrastrukturo na severu države, kar preiskovalci obravnavajo kot namerno sabotažo z požigom. Incidenti so povzročili večurne zamude v železniškem prometu in sprožili obsežno varnostno preiskavo.

Po navedbah lokalnih oblasti so trije ločeni požari poškodovali železniško infrastrukturo na progah med Bologno in Benetkami, kar je v soboto zjutraj povzročilo zamude, dolge tudi do 2,5 ure. Motnje so bile zaznane tudi na železniški povezavi proti Benetkam, dodatni požar pa je izbruhnil še ob tirih, ki vodijo proti obalnemu mestu Pesaro.

Uradna razlaga: namerna sabotaža

Italijanski železniški uradniki so izključili tehnične okvare ali nesreče ter potrdili, da gre za namerno povzročeno škodo. Preiskovalci so na kraju dogodkov našli eksplozivno napravo in prerezane kable, kar je italijansko ministrstvo za promet označilo kot resno sabotažo.

Po navedbah ministrstva je način delovanja podoben napadom na francosko železniško omrežje med poletnimi olimpijskimi igrami v Parizu leta 2024.

Oblasti preiskujejo povezave med protesti skrajnih levičarjev, ki so pustošili po Milanu in želeli vdreti v olimpijsko vas, da bi poiskali izraelske atlete.

🚨 BREAKING:

Second day of anti-israel protests in Italy 🇮🇹

Italian Protestors are RAIDING Olympics venues in search of israeli terrorists and tourists.

Italian police deployed a water cannon and tear gas. Full chaos is breaking out at the Olympics. pic.twitter.com/WoVOYBrVFi

— Jvnior (@Jvnior) February 8, 2026

Odziv vlade 

Podpredsednik italijanske vlade in minister za promet Matteo Salvini je v izjavi za BBC poudaril, da dogodki ne bodo omajali ugleda države:
“Ta dejanja brez primere resnosti v nobenem primeru ne mečejo sence na podobo Italije v svetu – podobo, ki jo bodo igre še dodatno okrepile in naredile bolj pozitivno.”

Preiskava še poteka

Za sabotažo doslej nihče ni prevzel odgovornosti. Železniški promet na hitri progi pri Bologni je bil sicer ponovno vzpostavljen že v soboto popoldne.

Omenjena železniška linija je ena ključnih povezav, ki gledalcem omogočajo obisk olimpijskih prizorišč na območju, ki se razteza več sto kilometrov čez Alpe in Dolomite na severu Italije.

Primer preiskujejo tudi enote za protiterorizem in prometno varnost, ki skušajo ugotoviti, kdo stoji za napadi in ali obstaja širša grožnja v času olimpijskih iger.

I. K.

The post Teroristična sabotaža na italijanskih železnicah na dan odprtja zimskih olimpijskih iger first appeared on Nova24TV.

“Kar je Dante za Italijane in Goethe za Nemce, je Prešeren za Slovence,” je pomembnost Franceta Prešerna v preteklosti opisal akademik Janko Kos, ki velja za Prešernovega največjega poznavalca. Osmega februarja vsako leto zaznamujemo smrt Franceta Prešerna, največjega slovenskega pesnika. Ta dan ni le priložnost za spominjanje in čaščenje njegovega izjemnega dela, temveč tudi za slavljenje slovenske kulture, ki se je v marsičem oblikovala in razvijala prav pod njegovim vplivom. 

Francetu Prešernu ne posvečamo pozornosti le zaradi pesniškega opusa, temveč tudi zaradi njegove vloge pri oblikovanju slovenske nacionalne zavesti in identitete.

Vsak Slovenec zagotovo pozna dela Krst pri Savici, Turjaška Rozamunda, Povodni mož in še številne druge. Če ne prej, se je z njimi srečal že v osnovni šoli, saj je Prešeren tudi avtor slovenske himne Zdravljica. Ta še danes odmeva na vseh dogodkih in je tako rekoč eden od pečatov slovenstva, ki ga Slovenci in Slovenke puščajo doma in po svetu. Deluje tudi “spravno”, saj v sedmi kitici pozdravlja vse narode, jih združuje in med njimi uveljavlja spravo. Ob tem ne preseneča, da je Prešernu posvečen tudi poseben dan, 8. februar, ki je namenjen tudi čaščenju njegovih izjemnih del. Od Prešerna namreč izhaja celotna slovenska kultura.

To je v preteklosti poudaril tudi akademik Janko Kos, ki je Prešerna primerjal z drugimi svetovno znanimi književniki. “Tako kot je dal Dante v nekem smislu pečat italijanstvu, lahko podobno rečemo tudi za Prešerna. Prešeren je gotovo za Slovence, kar je Goethe za Nemce in kar je Puškin za Ruse,” je poudaril. Kos je prepričan, da je njegov pomen predvsem v tem, da je ustvaril delo, ki je za Slovence centralno. S tem je mislil na Krst pri Savici, v katerem so zbrane vse dileme ljudstva in narodne kulture, saj v interpretacijah najdemo težave, ki jih poznamo tudi danes.

Prešeren se je rodil 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem in bil izjemen učenec, dijak ter študent, ki je zaradi očitne naklonjenosti do slovenskega jezika in literature ostal brez pravice do dostojnega položaja in advokature. Revščina in politične blokade so povzročile, da se ni mogel poročiti z bogato Primičevo Julijo, ki je ostala le lep in navdihujoč spomin. Druga velika ljubezen, domovina, ga je navdihovala do smrti.

Prešeren je povedel Slovence v Evropo in evropsko kulturo, ko se je naslonil na celotno antično, srednjeveško, renesančno in sodobno romantično kulturo. Še danes velja, da je bil Prešeren ljubezenski pesnik in da je bila ljubezen osrednja tema njegovih pesnitev. Druga tema njegovih del pa je vprašanje slovenstva, ali bomo še obstajali in kako naj sprejemamo zgodovinske spremembe, kot sta pokristjanjevanje in življenje pod Avstrijci. Kos je v preteklosti pojasnil, da je omenjena tema navzoča zlasti v Sonetnem vencu in Krstu pri Savici, zato ni prav, da na Prešerna gledamo kot na izključno ljubezenskega pesnika.

Prešeren je prihajal iz zelo katoliškega miljeja, kjer so bili vsi sorodniki močno povezani s katolištvom. Od cerkve se je po besedah Kosa oddaljil kot študent, čeprav je znano, da je v Kranju zadnje mesece pred smrtjo bral predvsem Sveto pismo. Mogoče je sklepati, da se je pozneje nagibal nazaj h krščanstvu, kar je najbolj vidno pri delu Krst pri Savici, v katerem gre za spreobrnjenje glavnega junaka Črtomirja. Prešeren je kljub vsemu na koncu umrl kot kristjan.

Slovenci moramo premagovati medsebojno sovražnost
Številna njegova dela so svobodomiselna, po drugi strani pa izvirajo iz krščanstva. Sprava med njima je vidna tudi v Zdravljici, čeprav je večina kitic izrazito nacionalno usmerjenih. Kos je pojasnil, da je bilo Prešernovo izročilo na tej socialnopolitični ravni, da moramo Slovenci misliti na zbližanje z drugimi narodi in premagovati medsebojno sovražnost. S tem je mislil na spravo med slovanskimi narodi, ki so bili v njegovem času zelo razdvojeni ali drug do drugega celo sovražni.

France Prešeren je bil mojster poezije, domoljub in intelektualec, ki je v svojih delih pozival k miru in spravi. Osmega februarja se z državnim praznikom poklanjamo spominu na velikega Slovenca in osrednji osebnosti slovenske poezije.

The post 8. februarja praznujemo dan največjega slovenskega pesnika first appeared on Nova24TV.