Avtor tega prispevka je Nova24TV.
Slovenija je v štirih letih Golobove skrajno leve vlade prepotovala pot od evropskega šampiona do evropskega bolnika. Zaradi operativno nesposobne vlade in globalnih razmer nam grozi, da potonemo v takšno krizo, da bi bila finančna kriza iz let 2009–2013 videti mila. Na eni strani grozi, da bodo zaradi pomanjkanja goriv razpadle dobavne verige, na drugi strani je državni sistem zdravstva poleg kleptokracije in ogromnih izgub znotraj sistema zaradi vladne vojne z zdravniki proizvedel vrste za zdravniške posege in vrste za družinske zdravnike, ki počasi postajajo neobvladljive. Slovenija je na pragu popolnega kolapsa in krvavo potrebna stabilne vlade. Bliža se kriza vseh kriz.
Analize institucij, kot sta OECD in Evropska komisija, opozarjajo, da stabilnost evropskih držav temelji na izjemno kompleksnem ravnotežju. Če se hkrati porušijo ključni podsistemi – energija, logistika, zdravstvo in finance – lahko pride do postopnega, a celovitega razpada družbenega reda. Tak scenarij navadno poteka po principu verižne reakcije.
Katastrofa v energetskem sektorju
Kriza v energetskem sektorju je sicer v Sloveniji udarila bolj kot kadarkoli – tako zelo, da smo se na naslovnicah tujih medijev znašli kot edina evropska država z omejitvami nakupa goriva. Pri tem je treba poudariti, da se je to zgodilo izključno zaradi vladnega predvolilnega kalkuliranja in nerodnosti. Slovenija je močno odvisna od uvoza, kar pomeni, da bi že krajša motnja v dobavi hitro povzročila resne posledice. Na bencinskih servisih tudi po podražitvah goriva vztrajajo dolge vrste, goriva marsikje ni, vlada pa je omejila količino goriva na posameznika.
Smo v kritičnem trenutku, na kar opozarjajo tudi prevozniki, ki v tovornjake ne morejo naliti več kot 250 litrov goriva. Trenutno smo ena prvih držav na udaru, kjer obstaja resnična nevarnost, da bo logistika začela odpovedovati. Če se bo to res zgodilo, se bodo posledice najprej pokazale v trgovinah. Sistem, ki temelji na hitrem pretoku blaga brez velikih zalog, je učinkovit, a hkrati izjemno krhek. Podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) kažejo, da imajo trgovine zaloge hrane le za nekaj dni. Če se razmere hitro ne izboljšajo (in marsikaj je odvisno od mednarodnih političnih dogajanj), se bo ob prvih znakih pomanjkanja sprožil val paničnih nakupov. Police se bodo praznile hitreje, kot bi jih bilo mogoče ponovno napolniti. Predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije je to ranljivost opisal z besedami: “Dobavne verige so optimizirane, ne pa odporne.” V nekaj dneh bi utegnila osnovna živila postati težko dostopna. Spomnimo, da so se panični nakupi dogajali že v času pandemije koronavirusa, čeprav takrat dobavne verige same sploh niso bile resnično presekane.
Katastrofa v zdravstvu
V takih razmerah pa se bodo še bolj izrazito pokazale vse ranljivosti slovenskega zdravstvenega sistema. Zdravstveni sistem, ki je že danes pod pritiskom, bo v kriznih razmerah hitro dosegel točko preloma. Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije veliko število ljudi že zdaj nima izbranega osebnega zdravnika, čakalne dobe pa so dolge. Podatki za leto 2026 npr. potrjujejo, da se slovenski zdravstveni sistem kaže, da je v Sloveniji skoraj 140.000 ljudi brez izbranega osebnega zdravnika, od tega več kot 20.000 otrok brez pediatra. Ocene iz začetka leta 2026 se gibljejo med 137.000 in 140.000 oseb, kar pomeni približno 6–7 % prebivalstva. V času tega mandata smo redno poročali o čakalnih vrstah za družinske zdravnike, ki so se vile pred zdravstvenimi domovi: npr. v Slovenski Bistrici, Ljubljani, Izoli in Logatcu. Takšni venezuelski prizori so postali v eri vladne “vojne z zdravniki” stalnica.
Tudi trend čakalnih dob v Sloveniji med letoma 2022 in 2026 narašča. Skupno število vseh napotnic čakajočih je za okoli 1.730.000 napotitev, medtem ko je število čakajočih nad dopustno mejo med +70 % do +112 %, kar je eksplozivna rast v primerjavi z nekaj leti (čeprav je vlada pred časom statistiko ukrivila v svojo prid na tak način, da so se nekateri zelo hitri pregledi statistično preimenovali v hitre in je tako kar naenkrat res kritičnih pacientov v čakalni dobi bilo manj, čeprav se na terenu ni nič spremenilo).
Na podlagi NIJZ podatkov tudi na hitre in zelo hitre preglede ljudje čakajo med enim in tremi meseci, v praksi pa se pogosto preseže dobo 12 mesecev ali več.
Če v tak razgret lonec dolijemo še bencin nedelujočih dobavnih verig, se zgodi popolna nevihta. Zakaj? Slovenski zdravstveni sistem je še posebej ranljiv, saj je po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) močno odvisen od uvoza zdravil, medicinske opreme in potrošnega materiala.
V prvih dneh logističnega zloma bi bile posledice na videz neopazne za splošno javnost, a že zelo konkretne znotraj bolnišnic. Zaloge zdravil in materiala so namreč optimizirane – bolnišnice ne skladiščijo večmesečnih rezerv, temveč delujejo z nekajtedensko varnostno zalogo. Ko bi dobave začele zamujati, bi zdravniki najprej začeli prilagajati terapije. Nekaterih zdravil ne bi več predpisovali, temveč bi jih nadomeščali z manj optimalnimi alternativami.
V naslednjem koraku bi začelo primanjkovati osnovnih stvari: antibiotikov, anestetikov, kontrastnih sredstev pa tudi povsem vsakdanjih materialov, kot so sterilne rokavice, katetri ali infuzijski sistemi. Takrat bi se zdravstveni sistem začel vidno krčiti. Nenujni posegi bi se najprej odlagali, nato popolnoma ustavili. Operacijske dvorane bi bile formalno odprte, a brez materiala seveda neuporabne.
Posebej kritična bi postala oskrba kroničnih bolnikov. Ljudje z diabetesom bi lahko ostali brez inzulina, bolniki s srčno-žilnimi boleznimi brez ključnih zdravil, onkološki pacienti pa brez kemoterapije. To bi seveda vodilo v še več hospitalizacij in smrti, ki bi jih bilo sicer mogoče preprečiti.
Reševalna vozila, dostava zdravil, oskrba bolnišnic – vse to je neposredno odvisno od goriva. Čeprav imajo ključne institucije določene prioritete, bi dolgotrajno pomanjkanje pomenilo zmanjšanje dosegljivosti storitev. Reševalci bi morali racionalizirati intervencije, bolnišnice pa bi imele težave z redno oskrbo. Sistem, ki že danes deluje na robu zmogljivosti, bi se začel krčiti.
Kaj bi to pomenilo za prebivalstvo in naš tako opevani javno (beri: državni) zdravstveni sistem? Zdravstvo ne bi več delovalo kot samoumevna javna storitev, temveč kot omejen in negotov vir – danes čakamo v čakalnih vrstah, v takšnih izrednih razmerah pa bi bila storitev de facto zavrnjena, ker je ne bi bilo mogoče izvršiti. Obisk zdravnika ne bi več zagotavljal rešitve, temveč zgolj možnost, da pomoč sploh obstaja. Dolgoročno bi se spremenila tudi pričakovanja ljudi – življenjska doba bi se začela krajšati, bolezni, ki so danes obvladljive, pa bi ponovno postale smrtno nevarne.
Brez fiskalnih rezerv
Zdravstvo pa bo le prvi kanarček v rudniku, ki bo doživelo kolaps v izrednih razmerah. Slovenija je fiskalno na robu že ves mandat Robert Golob. Tekoča poraba države se je povečala precej hitreje od rasti bruto domačega proizvoda, kar z vidika dolgoročne vzdržnosti javnih financ pomeni povečano tveganje, na kar že dolgo opozarja fiskalni svet.
V državni proračun se je v letu 2025 steklo 15,1 milijarde evrov prihodkov, kar je 3,7 odstotka več kot leto prej, medtem ko so se odhodki povečali za 9,5 odstotka, na nekaj več kot 16,8 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj je tako znašal 1,7 milijarde evrov, kar je bistveno več kot leto prej, po ocenah fiskalnega sveta pa naj bi se v letošnjem in prihodnjem letu še dodatno poglobil. Fiskalni svet opozarja, da je bil visok primanjkljaj ob koncu leta predvsem posledica ukrepov ekonomske politike, kot so zimski regres, zimski dodatek za upokojence ter dodatno financiranje zdravstvene blagajne. V preteklih letih so namreč primanjkljaje večinoma povzročale izredne razmere, tokrat pa takšnih dejavnikov ni bilo. Na podlagi teh umetnih povišic pa je prišlo do eksplozivne rasti praktično vseh javnih storitev: od vrtcev, šolskih potrebščin do šolske prehrane in upravnih storitev državne uprave.
Fiskalni svet že sicer od začetka mandata opozarja, da je poraba prociklična, kar pomeni, da se vlada obnaša, kot da bo gospodarska rast večna in se bo vsako leto dodatno povečevala, medtem ko mednarodne razmere nakazujejo, da se bo zgodilo ravno nasprotno. To pomeni, da se vlada za razliko od drugih evropskih vlad ne pripravlja na težke čase, ki prihajajo, ampak se obnaša, kot da smo še vedno sredi konjunkture in poplave poceni natisnjenega denarja. Izdatki sledijo in celo presegajo vedno višje prilive v proračun, ki so posledica vedno višjih davkov. Kaj se bo zgodilo, ko bo gospodarstvo omagalo in ne bo več sposobno z enakim tempom polniti požrešnega državnega proračuna? Vlada se pri svojih izračunih naslanja predvsem na projekcije Urada za makroekonomske analize (UMAR), ki bi se lahko kaj kmalu izkazale za pretirano optimistične (sploh ne upoštevajo trenutnih razmer na Bližnjem vzhodu!), to pa bi lahko ogrozilo proračun, saj ta ni zastavljen dovolj previdno.
Ob trenutnem poslabšanju gospodarskih razmer bo imela država manj manevrskega prostora za odzivanje na vse izzive, saj je svoj fiskalni bonus že “pokurila” za financiranje javne uprave, socialne države in “svoje” ulice.
Kaj se bo torej zgodilo, ko se bo slovenski prociklični proračun srečal z ekonomsko resničnostjo nižjih prihodkov, hkrati pa se bo ustavil dotok goriva? Možna sta le dva scenarija: ostro varčevanje na ravni Grčije ali ostra dodatna obdavčitev srednjega sloja in podjetništva, pri čemer bo druga možnost zaradi pretečega kolapsa logističnih verig praktično nemogoča.
Kaj nas torej čaka v bližnji prihodnosti, medtem ko tavamo v temi brez vlade? Razmere vsekakor ne bodo preproste, težko pa si je misliti, kaj se bo zgodilo, če jih pričakamo z neoperativno ali slabo operativno vlado, kakršna je bila Golobova.
The post Bliža se kriza vseh kriz. Nas bo skozi turbolenten čas vodila neoperativna vlada? first appeared on Nova24TV.
Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Bliža se kriza vseh kriz. Nas bo skozi turbolenten čas vodila neoperativna vlada? z dne, 2026-03-26 23:45:21, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/o-bliza-se-kriza-vseh-kriz-nas-bo-skozi-turbolenten-cas-vodila-neoperativna-vlada/
