Predsednik ZDA Donald Trump je napovedal skorajšnje ukrepe proti kubanski socialistični vladi, s čimer se pritisk na dolgoletnega ameriškega nasprotnika še stopnjuje. Po najnovejših sankcijah proti Venezueli, ki so med drugim prekinile ključne dobave nafte na Kubo, se otoška država sooča z novo poglobitvijo gospodarske in energetske krize.

Le dan po zaostritvi sankcij proti Venezueli sta Donald Trump in ameriški državni sekretar Marco Rubio jasno nakazala, da Washington vidi Kubo kot naslednje območje širjenja vpliva.

“Kuba je trenutno v zelo slabem stanju,” je dejal Trump. “In zelo kmalu bomo storili nekaj glede Kube.”

Njegove izjave prihajajo v času, ko administracija stopnjuje svojo zunanjo politiko – po vojaški operaciji v Venezueli, v kateri je bil ujet predsednik Nicolás Maduro, ter po vojaških napadih na Iran.

ZDA pritiskajo na kubansko vodstvo

Po informacijah ameriških virov si administracija prizadeva za odhod kubanskega predsednika Miguel Díaz-Canel, medtem ko pogajanja med Washingtonom in Havano še potekajo. Podrobnosti o morebitnem nasledniku niso znane.

Mnogi Kubanci sicer menijo, da dejanska moč v državi še vedno leži v rokah revolucionarnega voditelja Raúla Castra in njegove družine.

Zaradi pomanjkanja zanesljivih informacij strokovnjaki pozorno spremljajo razvoj dogodkov.

“Nekateri deli te zgodbe, kot prihajajo na plano, se ne ujemajo povsem. Ne morem razbrati, kakšen je končni cilj ene ali druge strani,” je dejal Michael Bustamante, strokovnjak za Kubo z Univerze v Miamiju.

Rubio: kubanski sistem ne deluje

Medtem ko se električna energija postopoma vrača v nekatere dele države, oblasti opozarjajo, da bi lahko zastarelo omrežje znova odpovedalo.

Kubanska vlada za krizo krivi ameriško energetsko blokado, potem ko je Trump že januarja zagrozil s carinami državam, ki Kubi dobavljajo nafto.

Marco Rubio, ki ima kubanske korenine, ostaja kritičen: “Gre za gospodarstvo, ki ne deluje v političnem in vladnem sistemu. Tega ne morejo popraviti.”

Dodal je še: “To, kar so napovedali včeraj, ni dovolj radikalno. Ne bo rešilo težav.”

Možnost “prijaznega prevzema”

Administracija ZDA od Kube zahteva tudi izpustitev političnih zapornikov ter premik k politični in gospodarski liberalizaciji v zameno za morebitno odpravo sankcij. Trump je ob tem omenil celo možnost “prijaznega prevzema Kube”, kar dodatno zaostruje retoriko med državama.

Kuba sicer proizvede približno 40 odstotkov lastne nafte, vendar to ne zadostuje za potrebe države, saj se elektroenergetsko omrežje hitro slabša. Po podatkih oblasti je bila elektrika v Havani obnovljena le za približno 5 odstotkov prebivalstva. Pomanjkanje elektrike povzroča resne težave v vsakdanjem življenju. Hrana se kvari, prebivalci pa se soočajo z vse večjo negotovostjo.

“Želim videti, ali lahko rešimo vsaj nekaj hrane. Tukaj živita dve osebi, starejši od 70 let. To je grozno,” je dejal Pedro Rámos, upokojeni mehanik iz Havane.

Podobno stisko opisuje tudi Dalba Obiedo: “Izpadi elektrike me spravljajo ob pamet. Sinoči sem padla po stopnicah, ker je zmanjkalo luči. Zdaj potrebujem operacijo čeljusti.”

Tudi Tomás David Velázquez Felipe opozarja na brezizhodnost razmer: “Kar malo hrane imamo, se pokvari. Naši ljudje so prestari, da bi še naprej trpeli.” Razmere na Kubi tako ostajajo napete, prihodnji koraki Washingtona pa bi lahko odločilno vplivali na nadaljnji razvoj dogodkov v državi.

I. K.