Ključno je, da Slovenija aktivno nastopi v zaščiti domačega kmetijstva pred negativnimi vplivi trgovinskega sporazuma Mercosur med Evropsko unijo in Južno Ameriko, sporočajo slovenski kmetje po ponedeljkovem sestanku z ministrico za kmetijstvo Matejo Čalušić, na katerem niso dobili prav nobenih zagotovil, ali bo država z ustreznimi ukrepi finančne podpore in nadzora nad uvozom, kot tudi z ozaveščanjem potrošnikov, poskrbela za obstoj malih slovenskih kmetov, ki utegnejo zaradi poplave cenejših in kakovostno vprašljivih izdelkov iz tujine prenehati s svojim poklicem.
Sporazum Mercosur zajema kar 700 milijonov velik potrošniški trg, prosta trgovina naj bi tekla v obeh smereh, Evropa se zanaša, da bo z izvozom v Južno Ameriko okrevala avtomobilska industrija, a najslabšo utegnejo potegniti kmetje. Od mesa pa vse do sadja po nižji ceni – kmetje pred evropskim parlamentom že tedne burno protestirajo in napovedujejo nov velik protest.
O tem in še več smo se v tokratnem podkastu Vroča tema pogovarjali z Doris Letina, predstavnico Zveze slovenske podeželske mladine, ki pokriva področje mladega slovenskega kmeta in kmetijske politike. V teh državah članicah organizacije Mercosur (Argentina, Brazilija, Urugvaj, Paragvaj) je še vedno dovoljena uporaba pesticidov, po navedbah nekaterih okoljskih organizacij tudi najmanj 250 aktivnih snovi, ki so danes v Evropi prepovedane. Jih bomo vozili v Evropo, kljub temu, da niso dovoljene, če pa morajo evropski kmetje spoštovati mejne vrednosti? Paradoks je, da države članice EU pesticide izvažajo v države tretjega sveta, zdaj pa se bodo te strupene snovi v hrani vračale nazaj v Evropo.
Pogovor je vodil Luka Svetina.