Štiri leta Golobove socialistične politike je dobilo epilog. Najnovejša publikacija Fiskalnega sveta razkriva zaskrbljujoče trende v javnih financah, ki kažejo na postopno, a vztrajno slabšanje fiskalnega položaja države. Podatki za leto 2025 in začetek letošnjega leta potrjujejo, da se razkorak med prihodki – po domače, davkoplačevalci niso sposobni krpati luknje, ki jo izkoplje država. Odhodki se nebrzdano povečuje, kar postavlja pod vprašaj dolgoročno vzdržnost javnih financ, opozarja fiskalni svet.

Primanjkljaj sektorja država je v letu 2025 dosegel -2,5 % BDP, pri čemer je ključni problem izrazita rast javnih izdatkov. Ti so se povečevali bistveno hitreje kot prihodki, predvsem zaradi višjih stroškov dela po uvedbi plačne reforme, rasti socialnih transferjev ter povečanja investicij. Ob tem pa se je rast prihodkov upočasnila zaradi slabših gospodarskih razmer, kar pomeni, da država vse težje financira svoje obveznosti brez dodatnega zadolževanja.

Takšna kombinacija kaže na odsotnost uravnotežene fiskalne politike, ki bi morala v času negotovosti delovati bolj previdno in odgovorno. Namesto tega nas je Golobova vlada lani oprtila z več milijardnimi obveznostmi iz naslova božičnic, višanja minimalne plače in

Negativni trendi se nadaljujejo tudi letos

Podatki za prvo četrtletje letošnjega leta kažejo, da se razmere še slabšajo. Državni proračun je zabeležil primanjkljaj v višini -0,7 milijarde evrov, kar je več kot v enakem obdobju lani.

Ključni problem ostaja enak: odhodki rastejo skoraj dvakrat hitreje kot prihodki. To jasno kaže, da trenutna fiskalna politika ne obvladuje javne porabe in da ni učinkovitih ukrepov za omejevanje izdatkov.

Čeprav se je bruto dolg sektorja država znižal na 65,7 % BDP, Fiskalni svet opozarja, da to ni rezultat sistemskih izboljšav, temveč predvsem posledica inflacije. Inflacija namreč paradoskalno niža bruto dolg, a seveda le kot proračunsko postavko. Takšni nižanje je umetno, resnični dolg v resnici raste.

Poleg tega so se pogoji zadolževanja v zadnjem obdobju zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer opazno poslabšali. Slovenija je sicer večino letošnjega zadolževanja izvedla še v ugodnejših pogojih, vendar to ne zmanjšuje tveganja za prihodnost. Takšno okolje pomeni, da bo nadaljnje povečevanje primanjkljaja hitro postalo bistveno dražje.

Ključen preizkus prihaja kmalu

Fiskalni svet bo sredi aprila podal oceno skladnosti fiskalne politike s srednjeročnim načrtom, kar bo pomemben pokazatelj, ali Slovenija še sledi fiskalnim pravilom ali pa se oddaljuje od vzdržnega upravljanja javnih financ.

Trenutni podatki kažejo, da brez resnih korekcij obstaja tveganje nadaljnjega poglabljanja primanjkljaja, povečanja dolga in slabšanja finančne stabilnosti države.

I. K.