Avtor tega prispevka je Nova24TV.

“Gospodarska politika aktualne vlade je najslabša politika v zadnjih desetletjih, ki povrhu še daje vedeti, kakšen odnos imajo vladajoči politiki do gospodarstva; kot da ne živimo v razviti evropski državi. Sama to razumem kot rušenje države.”

V času, ko Slovenija stoji pred volitvami marca 2026, se vse glasneje slišijo kritike aktualne gospodarske politike. Mag. Polona Rifelj, nekdanja državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše, komunikologinja in menedžerka z bogatimi izkušnjami v javnem in zasebnem sektorju, opozarja na ključne zaostanke, nizko produktivnost, birokracijo in visoke davke, ki dušijo investicije. V intervjuju, navdihnjenem z razpravami na nedavnem Gospodarskem krogu, razkriva, kako vlada ignorira moč gospodarstva, krepi korupcijo in tvega demografsko krizo. Kot predstavnica SDS predlaga konkretne rešitve za razbremenitev plač, debirokratizacijo in vrnitev konkurenčnosti, da Slovenija ne zaostane za vzhodnoevropskimi sosedami.

Slovenija ima vse pogoje za razvojni preboj. Kako to izkoriščamo, kje so največji zaostanki in kakšna je tu vloga vladajočih?

Slovenija ima izjemno strateško lego, kvalificirane ljudi in lahko bi rekla, da trenutno še delovno stabilno družbo. A teh pogojev ne znamo izkoristiti in jih celo bojkotiramo. Največji zaostanki so prenizka produktivnost, previsoka obremenitev dela z davki in prispevki ter neskončna birokracija, ki se le še bohoti s sprejemanjem nedomišljenih zakonskih in podzakonskih aktov. Vse to duši investicije in ustvarjalnost in, kar je najslabše, ne nagrajuje dela.

Vladajoči žal ne sprejmejo razumevanja vloge močnega gospodarstva, sploh podjetništva pri gradnji blaginje, kot je to praksa v večini razvitih zahodnih držav, s katerimi se spogledujemo in so dokazale svojo uspešnost, ki sloni na močnih ekonomijah, ki jim je treba ustvariti čim boljše pogoje za poslovanje. V zadnjih letih se odmikamo od skrbi za gospodarstvo in tiste, ki ustvarjajo, istočasno pa se daje poudarek na javni sektor oziroma na njegovo povečanje.

V zadnjem mandatu se je stanje še poslabšalo s povečanjem davkov ter uvedbo novih obremenitev, kot je prispevek za dolgotrajno oskrbo, z nerazumnimi spremembami pri normirancih, ad hoc sprejemanjem dodatnih bremen za gospodarstvo, kot je zimski dodatek, ter z ukinitvijo nadzornih mehanizmov (npr. urada za centralno cenovno evidenco v zdravstvu), s katerimi bi se zajezilo preplačevanje pri javnih naročilih. Posledice so uničujoče. Realno znižanje neto plač, odhod kadra v tujino, selitev uprav družb v sosednje države in stagnacija. Žal, vsi ukrepi zadnjega mandata predstavljajo žeblje v krsto slovenskega gospodarstva.

Na zadnjem Gospodarskem krogu, kjer ste sodelovali, je bila ena od osrednjih tem srečanja razbremenitev plač. Opozorili ste tudi na izpad prihodkov v proračunu, posledično se državni proračun sooča z visokim proračunskim primanjkljajem. Troši se kot za stavo. Kje konkretno vi vidite rezerve?

Na Gospodarskem krogu je bilo jasno izpostavljeno, da država troši brezglavo in nesmiselno. “Če nižamo davke, moramo nekje drugje vzeti,” pravijo v vladni koaliciji. Ni res, zmanjšamo lahko potrošnjo države ali pa se vsaj lotimo iskati rezerve. Te so v vedno bolj razbohoteni javni upravi, kjer so se samo izdatki za plače javnih uslužbencev enormno povečali v zadnjih treh letih, v razbohoteni birokraciji, za katero slovenski podjetnik porabi kar 35 odstotkov več časa, kot je povprečje v EU, v preplačanih javnih naročilih v infrastrukturi in zdravstvu, tu so še koruptivne izgube in še bi lahko naštevala.  Zagotovo pa so precejšnje rezerve tudi v učinkovitejšem in gospodarnejšem upravljanju državnega premoženja, s preoblikovanjem SDH-ja v Nacionalni demografski sklad.

Opozorili ste, da financiramo marsikaj nepotrebnega in da je država zelo odprta za koruptivne izgube. Obstaja ocena, da je korupcija slovenska rakrana in se krepi. Katere ukrepe bi morala nova vlada takoj sprejeti, da se to ustavi?

Korupcija se pri nas krepi predvsem zaradi netransparentnih nabav, političnih imenovanj, pomanjkanja učinkovitega nadzora ter pomanjkanja neodvisnega in strokovno usposobljenega kadra s preiskovalnimi znanji, poznavanjem ekonomije in financ ter – kar je ključno – s pogumom za preiskovanje korupcije na vseh ravneh oblasti.

Ob tem pa moramo biti iskreni: Komisija za preprečevanje korupcije je danes žal brezzobi tiger. Kljub številnim poročilom in opozorilom njeno delo ni privedlo do vidnega zmanjšanja korupcije ali do sistemskih sprememb. Zato potrebujemo močnejši operativni organ po vzoru hrvaškega USKOK-a, z bistveno širšimi pooblastili, lastnimi preiskovalnimi pristojnostmi in tesnim sodelovanjem s tožilstvom, ki bi se lahko učinkovito lotil najzahtevnejših primerov sistemske korupcije.

Hkrati je nujna temeljita prenova zakona o javnih naročilih. Danes imamo paradoks: naročila so pogosto formalno izpeljana »po zakonu«, a so cene očitno večkratno napihnjene. Ker je postopek pravno korekten, se nihče več ne vpraša, zakaj so enake storitve ali oprema v primerljivih državah bistveno cenejše. Potrebujemo mehanizme vsebinskega nadzora nad cenami, primerjalne analize in osebno odgovornost odločevalcev.

Če želimo ustaviti korupcijo, mora nova vlada ukrepati takoj: okrepiti preiskovalne institucije, depolitizirati nadzorne organe, zagotoviti popolno transparentnost porabe javnega denarja in jasno sporočiti, da za sistemsko korupcijo v Sloveniji ne bo več varnih zavetij.

Trenutna vlada je povečala davčno obremenitev, neto plače zaposlenih pri pravnih osebah so se realno v zadnjih treh letih znižale, kadri – kdor lahko, predvsem mladi – odhajajo iz države. Kako to komentirate? Kako to spremeniti?

To ni samo gospodarski polom, ampak tudi srednjeročno demografsko tveganje, saj bomo najbolj zaželen mlad kader težko zopet privabili domov, ko bo enkrat pognal korenine v tujini. Z nepremišljeno gospodarsko politiko je vlada realno znižala neto plače z višjimi davki in novimi prispevki, zato je postalo naše gospodarstvo nekonkurenčno, saj jim ne more ponuditi enake neto plače kot konkurenca zunaj slovenskih mej. Rešitev je seveda v razbremenitvi plač, višji splošni olajšavi, predvidljivi davčni politiki brez retroaktivnih sprememb ter mladim prijazni demografski politiki. Poudariti je treba, da so pogosto tisti, ki gredo, bolj ambiciozni in bolj kritično vidijo naše poslovno okolje, ker razumejo, da v takšni obliki zanje nima prihodnosti. Davki in odnos do gospodarstva oziroma ignoranca do le-tega so največji gospodarski polom te vlade.

Dvig splošne dohodninske olajšave je bil ena od vaših ključnih točk. Kako bi to vplivalo na zaposlene in kupno moč družin?

Ne samo dvig splošne dohodninske olajšave, ampak tudi ukinitev najvišjega dohodninskega razreda bi neposredno povečala neto plače vsem zaposlenim, brez dodatnega bremena za delodajalce. Družine bi tako občutile največjo korist, in sicer več denarja za vsakdanje stroške, stanovanje, otroke, posojila, dopuste. Družina s povprečno plačo bi dobila neto od 100 do 200 evrov več mesečno. To pomeni realno rast kupne moči, ki bi se takoj izrazila v večji potrošnji, manj bi bilo socialnih transferjev, blaginja Slovencev pa večja.

Gospodarstveniki so na Gospodarskem krogu močno kritizirali pomanjkanje predvidljivosti davčnega okolja. Kaj je po vaših izkušnjah (tudi iz časa državne sekretarke) največji problem slovenske davčne politike v zadnjih treh letih in kako bi ga lahko odpravili?

Davčno okolje je okolje, ki bi moralo biti najbolj konservativno ter predvidljivo. Največji problemi zadnjega mandata so popolnoma nepredvidljiva davčna politika, sprejemanje novih bremen za podjetja, ki veljajo za nazaj, novi prispevki, nerazumne spremembe pri normirancih in stalno spreminjaje pravil, ki dušijo investicije ter odganjajo kader in kapital.

Takšno spreminjanje davčne politike je izjemno odvračilno pri sprejemanju investicijskih načrtov, ki bi bili ob večji konsistentnosti ambicioznejši, saj bi bile davčne obremenitve bolj predvidljive. Podjetniki ne vedo, kaj jih čaka čez mesec dni – to duši investicije in odganja kader.

Skupen obseg davkov in drugih obveznih dajatev države in lokalnih skupnosti ne bi smel presegati 37 odstotkov BDP, saj v zadnjih letih narašča za dve odstotni točki letno in smo že nad 40 odstotki. Z omejitvijo javne porabe bi zagotovili stabilnost in predvidljivost tako za gospodarstvo kot za državljane. Davčne spremembe pa bi se morale sprejemati samo za naprej, in sicer z vsaj dveletnim prehodnim obdobjem.

Kako sicer ocenjujete gospodarsko politiko aktualne vlade v zadnjih letih, kaj je po vašem največji »polom« na tem področju?

Kot sem že omenila, gre v prvi vrsti za slabe spremembe v davčni politiki, nove obremenitve dela, ukinitev nadzora nad nabavami v medicini, počasno digitalizacijo in praktično paralizirano črpanje evropskih sredstev, s katerimi bi pospešili vlaganja v digitalizacijo javne uprave ter gospodarstva in vsaj na ta način pomagali dvigniti konkurenčnost in produktivnost. Namesto rasti imamo negativno vzdušje, gospodarstveniki govorijo o »vrenju pod površjem« in selitvah v tujino tistih, ki še niso šli. Vsem normalnim državotvornim politikom bi v takšni situaciji morali zvoniti vsi alarmi. Izjave nekaterih, da je Bosna še ugodnejša kot Hrvaška za optimiziranje stroškov, so absolutno nerazume.

Zaposleni kot solastniki podjetij – na srečanju ste poudarili, da s tem prevzamejo tudi lastniška tveganja, kar v nestabilnem okolju ni privlačno. Kakšen realen model solastništva bi bil sprejemljiv in kako ga narediti privlačnega za delavce?

Ideja solastništva je dobra, vendar ostaja vprašanje, ali so zaposleni kot solastniki pripravljeni prevzemati tudi lastniška tveganja, še posebej v gospodarstvu negostoljubnem okolju, kot je postalo slovensko. Zagotovo lahko te procese pospešimo s postopnim prenosom deležev zaposlenim, z davčnimi olajšavami pri prenosu ter nižjo obdavčitvijo kapitalskih dobičkov pri dolgoročnem imetništvu.

Seveda mora biti v interesu države, da čim več gospodarstva ostane v rokah domačinov, saj to poveča pripadnost, produktivnost ter krepi državo kot tako.

Volitve bodo marca. Če bi lahko izbrali eno samo davčno ali gospodarsko spremembo, ki bi jo v naslednjih 12 mesecih takoj uvedli za pospešitev gospodarstva in konkurenčnosti Slovenije, katero bi izbrali in zakaj?

Dvig splošne dohodninske olajšave, s katero bi takoj dosegli višje neto plače vseh zaposlenih brez bremen za delodajalce in brez proračunskega šoka. S tem povečamo kupno moč družin, povečamo priliv v proračun iz naslova davka na dodano vrednost, ustavimo beg možganov ter spodbudimo kupno moč in investicije. Gre za najučinkovitejši ukrep za konkurenčnost in blaginjo.

SDS napoveduje bolj konkurenčno davčno politiko, medtem ko aktualna vlada uvaja dodatne obremenitve (npr. prispevki za dolgotrajno oskrbo, spremembe pri normirancih itd.). Kako vidite prihodnost slovenskega gospodarstva, če se trend ne obrne, in kakšni so ključni načrti za naslednje mandatno obdobje?

Če pogledate druge vzhodnoevropske države, boste hitro videli, da se ekonomsko razvijajo hitreje kot Slovenija. To ni slučajno. Če se trend trenutne politike in odnosa do gospodarstva ne obrne, bo Slovenija še naprej izgubljala konkurenčnost: realno znižanje plač, odhod kadra (zlasti mladih), stagnacija produktivnosti, manj investicij in večji odliv kapitala v tujino. Gospodarstvu bo še bolj “vrelo pod površjem”, kot pravi Blaž Brodnjak.

In kaj je cilj davčne in s tem gospodarske politike SDS?

Cilj davčne politike SDS je zagotoviti ljudem čim višje neto dohodke oziroma višje plače. To bomo dosegli z znižanjem dohodnine in razvojno kapico. Nadaljevali bomo s procesi debirokratizacije, ki smo jih začeli v prejšnji vladi z odpravo birokratskih in administrativnih ovir, znižanjem davčnih obremenitev ter spodbujanjem raziskav in razvoja na področju digitalizacije, modernizacije ter robotizacije gospodarstva.

Takoj bomo poskrbeli za samostojne podjetnike, ki predstavljajo izjemo pomemben del našega gospodarstva. Menim, da je ob zaprtju s.p.-ja omejitev ponovnega odprtja za pet let popolnoma nepotrebna, zato bomo ta ukrep omejevanja podjetniške svobode seveda takoj ukinili. Načrtujemo dvig meje za vstop v DDV-sistem, uveljavljanje neobdavčenega letnega regresa in zimskega dodatka tudi za s.p.-je z znižanjem davčne osnove ter ugodnejšo davčno lestvico.

Nujno moramo poskrbeti za stabilno in razvojno naravnano poslovno okolje s ciljem povečanja konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva. Če bomo nadaljevali po poti, ki jo je zastavila sedanja koalicija, se bojim, da bomo s prekomerno javno porabo pojedli semena in kmalu postali lačni, če se lahko slikovito izrazim. Režemo si roko, ki nas hrani.

Na srečanju je bilo čutiti veliko nezadovoljstvo gospodarstva z aktualno politiko – Blaž Brodnjak, predsednik NLB, je celo govoril o “vrenju pod površjem” in možni množični selitvi v tujino. Kako je možno preprečiti takšen scenarij?

To “vrenje” je realno – podjetniki so utrujeni od davkov, birokracije in nepredvidljivosti. Ne samo to, enostavno imajo občutek, da jim vlada v nobeni obliki ne bo prisluhnila, tudi če bi uspeli matematično in z dejstvi argumentirati, zakaj so določeni ukrepi ali spremembe potrebni.

Glede na trenutna stališča SD, Levice in Svobode je jasno, da se bo ta scenarij zagotovo zgodil, če bomo izvolili levo vlado še za en mandat. Gospodarstveniki že nekaj časa opozarjajo, da je vrag vzel šalo.

Kaj bi sporočili slovenskim podjetnikom in delavcem, ki so utrujeni od nestabilnosti in visokih obremenitev? Na Gospodarskem krogu ste sodelovali kot predstavnica SDS. Kakšno sporočilo upanja prinaša SDS za leto 2026 in naprej?

Razumem frustracije gospodarstva. Ko sem zaključila z mandatom državne sekretarke na ministrstvu za gospodarstvo, sem se najprej zaposlila v realnem sektorju kot finančna direktorica v enem od večjih slovenskih podjetij v tuji lasti, kasneje pa se podala na samostojno pot. Tudi sama sem se soočila z neugodnimi posledicami gospodarske politike in lani zaprla s.p., ker sem si izračunala, da je bolje nekaj mesecev počivati kot pa delati toliko več, se boriti za posel ter plačati nesorazmerno več davka za isti preostanek denarja. Tako je naša davčna blagajna od mene prejela precej manj davka kot leto prej, sama pa sem sicer zaslužila manj, ampak sem se lahko lepo spočila. Ne vem, če je to prav? Če delo ni nagrajeno, ljudje pač nočejo več delati. Še posebej, ko potem gledajo, kako se v javnem sektorju dela štiri dni od doma, zaposluje brez meja ter troši, kot da denar raste na drevesih.

V SDS razumemo situacijo. Zavedamo se izjemnega pomena gospodarstva, zato v strokovne svete stranke in pripravo programov vključujemo strokovnjake in jih poslušamo. Gospodarstvo ne sme biti poligon za ideološko obračunavanje. Preveč tvegamo.

Je še kaj takega, kar bi bilo treba poudariti, pa sva izpustili?

Na splošno bi rekla, da smo bili v Sloveniji zadnja leta prepričevani, da bo država tista, ki bo rešila vse mogoče probleme, tudi blaginjo ljudi. Ampak gradnja blaginje je izjemno povezana z delujočim in uspešnim gospodarstvom, saj le-to ustvari sredstva za financiranje javnih programov. Niso gospodarstveniki tisti, ki delajo ljudi revne, ampak ima precej bolj močno vlogo vedno večje davčno breme gospodinjstev, ki zaradi nizkih razpoložljivih neto dohodkov težko gradijo kakršno koli premoženje. Če bodo podjetja več investirala, bodo bolj inovativna, ustvarjala bodo večjo dodano vrednost in bodo temu primerno lahko bolje plačevala svoje zaposlene. Istočasno velja obratno; če bo država bolj učinkovita in bo potrebovala manj denarja za svoje operativno delovanje, bo lahko obremenitve zmanjšala.

Vida Kocjan

The post [Intervju] “Gospodarska politika aktualne vlade je najslabša v zadnjih desetletjih” first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom [Intervju] “Gospodarska politika aktualne vlade je najslabša v zadnjih desetletjih” z dne, 2026-02-01 23:23:30, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/intervju-gospodarska-politika-aktualne-vlade-je-najslabsa-v-zadnjih-desetletjih/