Avtor tega prispevka je Nova24TV.
V trenutnih razmerah na Bližnjem vzhodu, natanko en mesec po izbruhu obsežnega konflikta konec februarja 2026, Evropa drsi v novo energetsko krizo. Cene bencina in dizelskega goriva so se zvišale za 15–20 odstotkov, cene zemeljskega plina so narasle za več kot 65 odstotkov, vsakdanje potrošniško blago pa je opazno dražje.
Evropske države, ki si še niso opomogle od šoka iz leta 2022, se zdaj soočajo z ravnmi zalog plina, ki so precej pod petletnim povprečjem; skladišča so napolnjena le 22–27-odstotno.
Združene države Amerike so jasno sporočile, da mora vsaka članica Nata, ki za obrambo ne namenja vsaj pet odstotkov BDP, sama nositi celotne stroške tega konflikta. Večina evropskih vlad odgovarja z istim stavkom: “To ni naša vojna.”
Evropo prisiliti v kupovanje dragega ameriškega plina
Z vidika vplivnih zahodnih držav gre za ključno fazo strateške igre. Njihov glavni cilj je prisiliti Evropo, da “plača svoj delež”: kupuje drag ameriški utekočinjeni zemeljski plin (LNG), poveča izdatke za Nato na pet odstotkov BDP in se pridruži pritiskom na Iran.
Hkrati je treba Kitajski, ki je glede nafte 13–20 odstotno odvisna od Hormuške ožine in iranskih virov, onemogočiti vzpon do statusa velesile.
Neprekinjene motnje v dobavi nafte bi upočasnile kitajsko rast, povzročile inflacijo in zamaknile njene cilje za leto 2035. Skratka, nadzorovani kaos na Bližnjem vzhodu bi povečal odvisnost Evrope, hkrati pa oslabil glavnega tekmeca ZDA.
Če pa bi se konflikt končal do poznega poletja 2026 (septembra), vplivne države svojih ciljev ne bi mogle v celoti doseči. Evropa še ne bi občutila polnega zimskega pritiska.
Zaloge plina ne bi dosegle zgodovinsko nizke ravni, cene ne bi znova močno poskočile, industrija v Nemčiji, Italiji in vzhodni Evropi pa ne bi bila prisiljena v zapiranje.
Kitajska bi bila izpostavljena le sedemmesečnim motnjam, kar ne bi zadostovalo za resno ogrožanje njenega vzpona na poti do velesile. Zato strategi v vplivnih zahodnih državah menijo, da je najboljši čas za spremembo režima v Iranu pozna jesen 2026 (november–december).
Cene energije bodo poskočile za dodatnih 30–50%
Do takrat bo minilo osem do devet mesecev motenj v Hormuški ožini, povezanih z Iranom. Evropa bo zakorakala v zimo z rekordno nizkimi zalogami plina, cene energije bi poskočile še za dodatnih 30–50 odstotkov, protesti in zapiranje tovarn pa bodo dosegli vrhunec.
Evropske vlade ne bi imele druge izbire, kot da prosijo: “Dajte nam nafto in plin, za vsako ceno.”
Kitajska bi utrpela dovolj močan udarec, saj bi gospodarska rast padla pod štiri odstotke, ne da bi konflikt ušel izpod nadzora. Ta časovni okvir ponuja tudi popolno politično priložnost.
Predčasne volitve v Izraelu, ki bi verjetno prestavljene na junij ali julij 2026, bi do novembra že zaključene. Kakršnakoli sprememba režima v Iranu bi tako lahko predstavljena kot “utrjevanje zmage” desnega političnega bloka.
ZDA bi dosegle popolno podrejenost Evrope in Kitajske
Hkrati bi ameriške vmesne volitve 3. novembra 2026 odvijale prav v tem obdobju. Uspešna sprememba režima bi delovala kot pomembno politično darilo in okrepila vladajočo stranko v Washingtonu.
V praksi bi vplivne zahodne države do novembra 2026 upravljale kaos z omejenimi napadi, s podporo posrednikov (proksijev) in novimi sankcijami. S tem bi zagotovile, da se bi Evropa in Kitajska popolnoma podredili.
Šele nato bi izvedle spremembo režima kot “darilo, ki bo končalo krizo”. Tak pristop bi silil Evropo, da kupuje ameriški plin in financira stroške, hkrati pa dovolj oslabi Kitajsko, da ta zaostane vsaj do leta 2030.
Nato se lahko mir vsili pod ameriškimi pogoji, cene energije pa se postopoma znižajo. Navsezadnje je ravno pozna jesen 2026 tisti ključni trenutek, ko naj bi se največji pritisk na tekmece popolnoma ujemal s političnimi priložnostmi Washingtona in Tel Aviva.
Stara celina samozavestno koraka proti samouničenju
Vsako daljše odlašanje prinaša tveganje nenadzorovanega kaosa, vsaka prehitra poteza pa pomeni nepopolne strateške koristi.
Za vplivne ZDA je to zlato časovno okno, ki prinaša tako koristi podaljševanja krize kot zagotovilo popolne zmage.
Evropa samozavestno koraka proti lastnemu gospodarskemu in kulturnemu samouničenju in to imenuje modrost, medtem ko njeni prebivalci zmrzujejo, po celini pa se širi obup, ki spominja na slovansko melanholijo.
E. OH.
The post Iranec v Sloveniji: Evropa gre proti samouničenju, cene energije bodo poskočile za dodatnih 30–50 odstotkov first appeared on Nova24TV.
Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Iranec v Sloveniji: Evropa gre proti samouničenju, cene energije bodo poskočile za dodatnih 30–50 odstotkov z dne, 2026-04-07 19:30:19, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/iranec-v-sloveniji-evropa-gre-proti-samounicenju-cene-energije-bodo-poskocile-za-dodatnih-30-50-odstotkov/
