Avtor tega prispevka je Nova24TV.

Naredili smo kratek pregled novincev v poslanskih klopeh po posameznih strankah. Navedli smo tudi takšne, ki so nekoč že bili poslanci ali pa so bili v aktualni koaliciji ministri. 

Včeraj, v nedeljo, 22. marca 2026, so potekale dolgo pričakovane volitve v Državni zbor, ki pa niso prinesle jasnega zmagovalca, ampak neke vrste pat pozicijo, v kateri bo izjemno težko sestaviti vlado. V najboljšem primeru gre za Pirovo zmago Roberta Goloba in Svobode.

Trenutni podatki Državne volilne komisije kažejo, da je za las zmagala Svoboda (dobila naj bi 29 mandatov oziroma 332.838 glasov), tik za petami pa ji sledi SDS (ki naj bi prejela 28 mandatov oziroma 325.062 glasov).

Sumi nepravilnosti v korist Svobode in vprašanje ponovnega štetja glasov
Prvak SDS Janez Janša je ob tem opozoril, da se uradni rezultati (ki tudi še niso dokončni) občutno ne ujemajo z internimi rezultati, ki jih vodi SDS. Zato lahko pričakujemo vnovično štetje vsaj dela glasovnic, kar bi lahko oblikovanje nove vlade dodatno zavleklo.

Najverjetnejši vnovični mandatar Golob bi imel, tudi če se situacija (po domnevnem vnovičnem štetju glasovnic) ne spremeni, trnovo pot do nove vlade. V skladu z matematiko Svoboda, SD in Levica skupaj zberejo zgolj 40 mest, potrebnih pa jih je 46.

Na koalicijo NSi, SLS, FOKUS (9 mandatov) bi težko računali, razen če ima omenjena desna volilna koalicija strank kakšna izrazita samomorilna nagnjenja, toda dvomimo.

Pirova zmaga Roberta Goloba
To zlasti po umiku “žlahtnih desničarjev/antijanšistov” (Ljudmile Novak in Mateja Tonina) v ozadje ne kaže. Volivci bi koalicijo s Svobodo zagotovo “nagradili” na naslednjih volitvah. Resni.ca Zorana Stevanovića ponuja premalo – le pet mandatov, kar za oblikovanje nove vlade ne zadostuje. Dve poslanski mesti bi ob glasovanjih sicer lahko prispevala poslanca manjšin.

Je pa Resni.ca tudi nepredvidljiva (novinka v parlamentu) in v marsičem programsko bistveno drugačna od denimo Levice. Notranja trenja ob dveh močnih značajih (Golobu in Stevanoviću) bi bila skoraj zagotovljena. Lahko bi se tudi zamerila lastnim volivcem. Prav tako je zelo verjetno, da bi postala grešni kozel za neuspeh domnevne prihodnje koalicije z Golobom.

Edina bolj resna možnost so Demokrati Anžeta Logarja, ki pa jih volivci levice pogosto vidijo kot “Janšev satelit”, pa še v tem primeru bi komaj zneslo 46 mest. Logar bi kot “kingmaker” nedvomno postavil visoko ceno, sprejetje vsakega zakona pa bi bilo pod velikim vprašajem. Zanimivo je tudi, da se Logar sam ni uvrstil v parlament.

Tudi trenja med programsko zelo različnima Levico (če bi se sploh želela pridružiti takšni heterogeni skupini) in Demokrati bi bila tako rekoč neizbežna. Demokrati bi Golobu ves čas gledali pod prste in grozili z izstopom iz koalicije. To bi bila vlada na infuziji, četudi bi na svojo stran dobila oba poslanca manjšin (v primeru sprejemanja zakonov).

Janša: šibke vlade ne bomo sestavljali
A glede na Golobov gromozanski ego in željo po kadrovanju (v energetiki) ni izključeno, da bi se Golob odločil tudi za takšen podvig.

Janša pa je sicer že napovedal, da SDS šibke vlade ne bo sestavljala in pričakuje predčasne volitve. Prej bodo, boljše bo za državo.

V nadaljevanju si bomo po strankah pogledali, kdo je novinec v parlamentu. Na listi Svobode se v parlament vrača Alenka Bratušek, ki je iz parlamenta leta 2022 izpadla, nato pa se je skozi zadnja vrata povzpela na mesto infrastrukturne ministrice.

Novi poslanec Svobode Andrej Klemenc
Bratuškova je bila izbrana v volilni enoti Kranj. Na mesto poslanke se (z mesta kmetijske ministrice) ponovno vrača Mateja Čalušić (VE Postojna). Prav tako se z ministrskega mesta med poslance vrača Matej Arčon (VE Postojna).

Popolni novinec med poslanci Svobode pa je Andrej Klemenc (VE Ljubljana Center). Novinec med svobodnjaki je tudi Duško Vujanović (VE Ljubljana Center) in Metka Pešl Šater (VE Celje). Novinka je tudi Jana Jerman (VE Novo mesto).

V poslanske klopi pa bosta tokrat sedla odhajajoči finančni minister Klemen Boštjančič in odhajajoči šolski minister Vinko Logaj. Poslancem Svobode se bo pridružil tudi generalni sekretar stranke Matej Grah (VE Ptuj).

Novinci na listi NSi, SLS in Fokusa so: mag. Marjeta (Marjetka) Šmid (VE Kranj), Srečko Ocvirk (VE Novo mesto), član izvršilnega odbora Martin Mikolič (VE Maribor), Aleksander Gungl (VE Ptuj).

Na listi Demokratov pa so bili izbrani: Tea Košir (VE Kranj), dr. Tadej Ostrc (VE Ljubljana Center), Barbara Levstik Šega (VE Ljubljana Bežigrad), Robert Potnik (VE Celje), Franc Križan (VE Maribor), Mojca Žnidarič (VE Ptuj).

Socialni demokrati: podpredsednik SD Luka Goršek, odstopljena pravosodna ministrica in bivša poslanka Andreja Katič (VE Celje), odhajajoči gospodarski minister Matjaž Han (VE Novo mesto) in župan občine Slovenske Konjice Darko Ratajc.

Lista novoizvoljenih poslancev Resni.ce: športnik in mestni svetnik Zoran Stevanović (VE Kranj), Nedeljko Todorović (VE Ljubljana Bežigrad), Aleksander Štorek (VE Celje), Katja Kokot (VE Maribor), Boris Mijič (VE Ptuj).

Poslanka Levice in Vesne bo po novem Tina Brecelj (VE Kranj), v poslanske klopi pa bodo sedli tudi odhajajoča ministra Luka Mesec in Asta Vrečko ter Vladimir Šega (VE Maribor).

Domen Mezeg

The post Kdo so novinci v parlamentu? first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Kdo so novinci v parlamentu? z dne, 2026-03-23 14:30:21, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/kdo-so-novinci-v-parlamentu/