Marsikdo bo občutil grenko jugoslovansko nostalgijo – iz lokacij po vsej državi nam namreč v uredništvo sporočajo, da so mnoge bencinske črpalke ostale brez goriva. Kljub mednarodnim razmeram, na čelu z vojnim žariščem v Iranu, gre pretežno za krivdo vlade oziroma izvršilne oblasti, saj v državah okoli nas takšnih težav nimajo.

“Četrtek ob 10.00 je, na Bledu na Petrolu pa ni goriva, ni nafte, ni 95-oktanskega bencina, imajo samo 100-oktanskega. Treba je prodati stare zaloge 100-oktanskega bencina, ki ga tako skoraj nihče ne tanka,” nam je sporočil bralec.

Takšnih sporočil smo v uredništvo v zadnjem času prejeli na ducate. Vsi poročajo, da zmanjkuje predvsem najbolj prodajanih različic goriv (95-oktanski bencin in običajni dizel B7), medtem ko so zaloge za dražja goriva, kot so premium dizel ter 98- in 100-oktanski bencin, še na voljo.

Iz bencinskih servisov sporočajo, da goriva občasno zmanjkuje predvsem zaradi povečanega povpraševanja. Kljub temu, da se cene v trenutnem 14-dnevnem ciklu niso bistveno spremenile, je naval še vedno velik, zaradi tega pa – nepričakovano – zmanjkuje najbolj priljubljenih vrst nafte in bencina.

Regulatorni kaos

Čeprav dobava goriva v Sloveniji kot celota ni ogrožena, so lokalna pomanjkanja na črpalkah posledica kombinacije panike potrošnikov, čezmejnega povpraševanja in državne regulacije cen. Prav slednja ustvarja nenadne skoke povpraševanja in cenovne razlike, zaradi katerih logistični sistem bencinskih servisov občasno odpove – zato lahko del odgovornosti upravičeno pripišemo tudi državi oziroma vladni politiki.

Čeprav vlada poudarja, da je Slovenija z gorivom dobro preskrbljena, sistem regulacije cen ustvarja pogoje, ki lahko vodijo v takšne situacije. Prejšnja vlada je določanje cen goriva liberalizirala, vlada Roberta Goloba pa je cene ponovno začela regulirati.

Slovenija ima tako kot ena zadnjih evropskih držav državno regulacijo cen, ki se približno na 14 dni prilagajajo globalnim cenam nafte in tečaju evra. Vse bencinske črpalke imajo torej enako, zakonsko določeno ceno goriva. V številnih drugih državah pa so cene različne glede na ponudnika in lahko nihajo celo glede na uro, ob kateri potrošnik toči gorivo.

Takšna regulacija lahko povzroči dve posledici: časovne skoke povpraševanja, ko vozniki množično točijo pred napovedano podražitvijo, ter cenovni turizem, ko vozniki iz tujine prihajajo po gorivo v Slovenijo.

Rezultat je nenaden pritisk na logistiko bencinskih servisov. Država sicer redno posega v trg z zniževanjem trošarin ali omejitvami cen, da bi ublažila podražitve, pri tem pa ima precej manevrskega prostora, saj so trošarine v času Golobove vlade višje, kot so bile v času vlade Janeza Janše. Poleg tega je vlada ponovno uvedla nekatere okoljske dajatve na goriva, ki so bile v času Janševe vlade zamrznjene.

Kaj pa strateške rezerve?

“Prav zato se postavlja tudi vprašanje, ali bi morala država v takšnih primerih bolj aktivno poseči v sistem. Slovenija ima namreč obvezne državne rezerve nafte in naftnih derivatov, ki so namenjene prav zagotavljanju stabilnosti preskrbe v izrednih razmerah.”

Res je, da te rezerve niso namenjene vsakodnevnim tržnim nihanjem, vendar je njihov osnovni namen prav zagotavljanje oskrbe ob krizah, kot so motnje v uvozu ali geopolitični pretresi.

“Upravičeno se lahko vprašamo, ali bi država ob ponavljajočih se lokalnih pomanjkanjih vsaj delno sprostila določene količine goriva ali pa izboljšala sistem razporejanja zalog.”

ZDA in nekatere druge zaveznice so takšne poteze že napovedale.