Avtor tega prispevka je Nova24TV.
Minevajo štiri leta od začetka ruske invazije na Ukrajino, uničevalnega projekta Vladimirja Putina. Ob obletnici so bili objavljeni podatki, ki za Zahod in Evropo niso spodbudni: čeprav so se ruski prihodki od izvoza energentov v zadnjem letu zmanjšali, količina izvožene nafte ostaja višja kot pred vojno.
Rusija še naprej močno sloni na prihodkih od prodaje nafte, plina, premoga in rafiniranih proizvodov, saj ti predstavljajo ključen vir financiranja vojaških operacij v Ukrajini. Zahodne države so zato od leta 2022 uvajale vse strožje sankcije, katerih cilj je bil omejiti ruske energetske prihodke in oslabiti sposobnost Moskve za nadaljevanje vojne.
Analiza finske neprofitne organizacije Center za raziskovanje energije in čistega zraka (CREA) kaže, da so skupni ruski prihodki od izvoza energentov v 12 mesecih pred 24. februarjem 2026 znašali 193 milijard evrov. To je približno 27 odstotkov manj kot v primerljivem obdobju pred invazijo. Kljub temu sankcije niso dosegle enega od svojih osrednjih ciljev – občutnega zmanjšanja fizičnega obsega izvoza surove nafte.
Čeprav je izvoz ruskega plina po letu 2022 močno upadel, se je Rusija naftnemu šoku prilagodila. Moskva je bila prisiljena surovo nafto prodajati po nižjih cenah, vendar je količinsko izvoz ostal stabilen. V zadnjih 12 mesecih so se prihodki od izvoza surove nafte sicer zmanjšali za 18 odstotkov v primerjavi s prejšnjim letom, a je količina izvoza še vedno približno šest odstotkov višja kot pred vojno in dosega 215 milijonov ton.
Preusmeritev tokov in “flota iz sence”
Kot odgovor na sankcije je Rusija večino pomorskega izvoza nafte preusmerila na azijske trge, predvsem na Kitajsko, v Indijo in Turčijo. Pri tem ima pomembno vlogo tako imenovana “flota iz sence” – mreža zastarelih, pogosto nezavarovanih tankerjev, ki omogočajo obvoz sankcijskih omejitev, zlasti pri zavarovanju, financiranju in sledenju tovora.
Vendar bi se razmere letos lahko zaostrile. Donald Trump je v začetku meseca napovedal trgovinski dogovor z indijskim premierjem Narendra Modi, v okviru katerega naj bi New Delhi postopoma opustil nakupe ruske nafte ter jih nadomestil z energenti iz ZDA in potencialno Venezuele. Če bi se ta zaveza uresničila, bi to lahko pomembno vplivalo na ruske izvozne tokove.
Tudi Evropska unija razpravlja o dodatnih ukrepih. Med predlogi je široka prepoved poslovanja s podjetji, ki sodelujejo pri pomorskem izvozu ruske nafte. Sankcijski paket v ponedeljek ni bil sprejet, saj ga je Madžarska blokirala zaradi spora z Ukrajino glede poškodovanega naftovoda Družba.
Posebej občutljivo je dejstvo, da Rusija več kot tretjino svoje nafte še vedno izvaža z zahodnimi tankerji ob pomoči zahodnih podjetij. Morebitna prepoved EU bi to prakso prekinila, kar bi najbolj prizadelo glavne kupce ruske nafte – Indijo in Kitajsko.
Najobsežnejši pritisk na tihotapske mreže
Združene države medtem vodijo doslej najobsežnejšo kampanjo proti “floti iz sence”. Kot poroča Wall Street Journal, so se v zadnjih letih tehnike prikrivanja ladijskih poti, lastništva in tovora močno izpopolnile.
Eden ključnih mehanizmov so pretovori z ladje na ladjo sredi odprtega morja, kjer tankerji del ali celoten tovor prenesejo na drugo plovilo, s čimer zabrišejo sled izvora nafte. Pogostost takšnih operacij se je po navedbah analitikov v zadnjem letu podvojila. Podjetje za spremljanje blagovnih tokov Kpler navaja primere, kjer so tankerji po natovarjanju v pristaniščih opravili pretovor na odprtem morju, preden je tovor dosegel končnega kupca.
Druga razširjena praksa je menjava zastave oziroma uporaba tako imenovanih zastav ugodnosti. Manjše države formalno vodijo ladijske registre, dejanski nadzor pa prepustijo zasebnim posrednikom, ki izvajajo milejše preverjanje lastništva in financiranja. To omogoča prikrivanje resničnih lastnikov in dejavnosti ladij.
Tretja metoda vključuje izklapljanje avtomatskega identifikacijskega sistema (AIS), kar ladjam omogoča vplutje v pristanišča brez digitalne sledi. V nekaterih primerih posadke celo ponarejajo AIS-signale in ustvarjajo navidezne “ladje duhov”, medtem ko dejanska plovila izvajajo nezakonite operacije drugje.
Leto preizkusa za sankcije
Vprašanje, ki se postavlja ob četrti obletnici vojne, je, ali bodo napovedani politični in sankcijski premiki letos dejansko spremenili dinamiko ruskih energetskih prihodkov. Doslej se je pokazalo, da so sankcije znižale cene, po katerih Rusija prodaja energente, niso pa bistveno zmanjšale količine izvoza nafte. Leto 2026 bi lahko pomenilo prelomnico ali pa le nadaljevanje dolgotrajnega ekonomskega izčrpavanja brez odločilnega učinka.
The post Krvavi vojni v Ukrajini ni videti konca first appeared on Nova24TV.
Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Krvavi vojni v Ukrajini ni videti konca z dne, 2026-02-24 11:04:38, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/krvavi-vojni-v-ukrajini-ni-videti-konca/
