V lanskem letu, ob 60-letnici delovanja inštituta, so na Pedagoškem inštitutu organizirali pet znanstveno-strokovnih simpozijev z naslovom “Vprašanja vzgoje in izobraževanja” ter štiri predavanja mednarodno priznanih raziskovalk in raziskovalcev s področja vzgoje in izobraževanja. Decembra je bila organizirana slavnostna akademija.

Slavnostna akademija ob 60-letnici inštituta je potekala 16. decembra v Klubu Cankarjevega doma. Ob tej priložnosti so zbrane in vabljene nagovorili direktor Pedagoškega inštituta prof. dr. Igor Ž. Žagar, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) akademik prof. dr. Peter Štih, dekanja Pedagoške fakultete v Mariboru in prva mlada raziskovalka Pedagoškega inštituta prof. dr. Milena Ivanuš Grmek ter prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan.

Ni jasno, kakšne naj bi bile zasluge Kučana

Ravno to, da se je v vlogi osrednjega govorca pojavil Kučan, je presenetilo marsikoga. “Na veliko zgroženost zaposlenih in gostov je bil glavni govorec na prireditvi bivši predsednik Milan Kučan. Kakšne naj bi bile njegove zasluge za Pedagoški inštitut, ne ve nihče od zaposlenih, tudi tisti ne, ki so tu zaposleni že 30 let,” izpostavlja vir, ki pravi, da naj bi bilo znano le to, “da direktor Pedagoškega inštituta prijateljuje s hčerko Milana Kučana”.

Namesto da bi zaključni dogodek ob 60. obletnici inštituta, kjer stremijo k zagotavljanju varnega, spodbudnega in vključujočega učnega okolja, ki spodbuja optimalen psihosocialni razvoj vseh otrok in mladih, predstavljal lep spomin na povezovanje in ponos ob do sedaj doseženem, pri nekaterih očitno še vedno ostaja nekoliko slab priokus na dogodek, saj je ta odprl razpravo o vlogi politike v znanstvenih institucijah. Ker v konkretnem primeru ne gre za nekakšno politično tribuno, ampak za javni raziskovalni zavod, financiran z davkoplačevalskim denarjem, katerega poslanstvo je razvoj edukacijskih znanosti in ustreznih znanstvenih metodologij, smo se odločili pozanimati o razlogih, čemu so se odločili za izbor Kučana za govorca. Pri marsikomu se namreč zlahka ustvari vtis, da je morebiti do izbora prišlo na račun osebnih ali političnih preferenc vodstva. Ko odgovor inštituta prejmemo, ga objavimo naknadno.

Kot nam je sicer še zaupal vir, zlasti mlajšim sodelavcem naj ne bi bilo “jasno, od kod in čemu neprestano neka politična manifestacija na inštitutu ter kar goreča usmeritev v “levo”, pa izobešanje zastave Palestine v letu 2024 ter druge oblike političnega udejstvovanja, ki nima nobene zveze z delovanjem inštituta, pa tudi ne z voljo zaposlenih”. “Vse to počne direktor v imenu inštituta, ne da bi preveril med zaposlenimi, kaj o zadevi menijo. Zaposleni to čutijo kot zlorabo inštituta za zasebne interese direktorja, kajti nihče od zaposlenih ni bil vprašan, kaj meni o zadevi, da bi se lahko sploh govorilo v imenu inštituta,” še vztraja vir.

S. K.