Mednarodna agencija za energijo (IEA) je sprejela odločitev o največjem sproščanju strateških rezerv surove nafte v svoji zgodovini.

Vseh 32 držav članic se je soglasno dogovorilo, da bodo na trg postopoma dale skupaj 400 milijonov sodčkov nafte iz svojih strateških zalog. Časovni okvir sproščanja bo prilagojen okoliščinam posamezne države. Do zdaj je bila največja skupna sprostitev rezerv 182,7 milijona sodov, ki je sledila energetskemu šoku po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022, poroča Jutarnji list.

Močan dvig cen nafte zaradi vojne z Iranom

Cene nafte so se v zadnjem obdobju močno zvišale zaradi vojne z Iranom in blokade prometa v Hormuški ožini, skozi katero poteka približno petina svetovnega izvoza nafte.

Cena nafte WTI se trenutno giblje okoli 83 dolarjev za sodček, Brent pa okoli 97 dolarja. Naftni trg se sooča z dvema vrstama šokov.

Prvi je trgovinski, ki je povezan z motnjami v pomorskih poteh in upočasnitvijo prometa ladij, ter ponudbenim, ki je posledica upada proizvodnje energije. Vpliv teh pojavov se med državami razlikuje glede na stopnjo njihove energetske odvisnosti.

Države članice IEA imajo trenutno več kot 1,2 milijarde sodov javnih strateških zalog nafte, poleg tega pa industrija pod vladnim nadzorom hrani še dodatnih 600 milijonov sodov.

Izvršni direktor IEA Fatih Birol je poudaril, da agencija pri ukrepih na svetovnem trgu tesno sodeluje tudi z državami, kot so Savdska Arabija, Brazilija, Indija, Azerbajdžan in Singapur.

To kaže, da stabilizacija svetovnega naftnega trga danes ni več mogoča brez aktivnega sodelovanja velikih gospodarstev zunaj skupine G7, zlasti Kitajske, Indije in Brazilije. Po poročanju časnika Financial Timesa je pobuda za sproščanje rezerv prišla iz Združenih držav Amerike.

Trump: vojna v Perzijskem zalivu je skoraj končana

K padcu cen nafte pod 100 dolarjev za sod je prispevala tudi izjava ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je vojna v Perzijskem zalivu skoraj končana.

Cena nafte Brent je tako na newyorški borzi začasno padla pod 90 dolarjev, nato pa se je ponovno nekoliko zvišala. Sproščanje strateških rezerv velja predvsem za kratkoročen ukrep, saj morajo države po praznjenju skladišč zaloge ponovno dopolniti.

Slednje pa bi lahko ob nespremenjeni proizvodnji ponovno povzročilo rast cen. Organizacija OPEC je sprva ocenila, da je svetovna oskrba stabilna, in celo odločila o zmanjšanju dodatnih dobav nafte na trg.

Po iranskih povračilnih napadih in blokadi Hormuške ožine pa se pričakuje nova odločitev OPEC-a, katerega članice so med drugim Savdska Arabija, Rusija, Irak in Združeni arabski emirati itd. Naslednje redno srečanje organizacije je napovedano za 5. april, vendar bi se zaradi zaostrenih razmer lahko zgodilo tudi prej.