Avtor tega prispevka je Nova24TV.
Po nekaj dneh olajšanja za vse uporabnike fosilnih goriv se stvari očitno vračajo na krizno raven. Po naznanitvi ameriške vojske, da bo po propadlih pogajanjih med ZDA in Iranom blokirala strateško pomembno Hormuško ožino in iranska pristanišča, se je cena nafte znova dvignila nad 100 dolarjev za 159-litrski sod.
Zahodnoteksaška lahka nafta, ki bo dobavljena maja, se je v današnjem azijskem trgovanju podražila za 8,4 odstotka na 104,65 dolarja. Severnomorska nafta brent za dobavo junija je bila s 102,15 dolarja dražja za 7,3 odstotka. Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo po propadu pogajanj napovedal pomorsko blokado strateško pomembne Hormuške ožine, ameriška vojska pa je nato naznanila, da bo danes ob 16. uri po srednjeevropskem času začela izvajati blokado iranskih pristanišč. Cene nafte so tako znova močno narasle, potem ko so minuli teden z upanjem na dogovor vsaj glede prevoza tankerjev skozi Hormuško ožino izgubile 12,5 odstotka.
Slabe novice za Slovenijo
Višja cena nafte pomeni slabe novice za ves svet, še bolj za EU, ki je močno odvisna od Hormuške ožine, še bolj pa za Slovenijo, ki je že pred krizo trenutne razmere pričakala z lastno doma narejeno fiskalno krizo.
Za Slovenijo je takšno težavno okolje problematično predvsem zato, ker je slovensko – od izvoza odvisno – gospodarstvo izrazito odvisno od uvoza energentov. Višja cena nafte se zelo hitro prelije v višje cene goriv, transporta in posledično skoraj vseh dobrin. Če bi se cena nad 100 dolarjev obdržala dlje časa, bi to skoraj zagotovo pomenilo ponovno okrepitev inflacije, ravno v obdobju, ko se je ta po letih 2022–2023 začela umirjati – spomnimo, v času Golobove vlade smo bili skoraj ves čas med evropskimi “rekorderji” po višini inflacije, nekaj časa pa smo imeli celo najvišjo inflacijo v Evropi, še vedno pa smo rekorderji po inflaciji živil. V to krizo torej vstopamo že s predhodnimi ranljivostmi, kar se tiče inflacijskih tveganj. Medtem na evropski ravni višja inflacija pomeni tudi, da Evropska centralna banka težje znižuje obrestne mere, kar podraži zadolževanje tako podjetjem kot državi.
Slovenska gospodarska rast je zadnja četrtletja povsem upešala, analitiki pa vedno znova klestijo napovedi pričakovane rasti – če bo nafta dlje časa vztrajala na trenutnih ravneh, se bodo občutno poslabšali tudi pogoji za gospodarsko rast. Slovenska industrija in izvoz sta občutljiva na stroške energije in logistike, zato dražja nafta neposredno znižuje konkurenčnost. Če podjetjem rastejo stroški, imajo v osnovi tri možnosti: zvišati cene, znižati marže ali zmanjšati proizvodnjo. V vseh treh primerih je učinek za gospodarstvo negativen, bodisi skozi višjo inflacijo bodisi skozi nižjo rast. Kot rečeno, so napovedi za leto 2026 že same po sebi slabe – gospodarska rast je bila v letu 2024 1,7 odstotka, lani le še 0,9-odstotna, kar je močno pod evropskim povprečjem, kjer je gospodarska rast okrog 1,5 %. Višje cene energentov bi lahko gospodarsko rast še dodatno znižale.
Ključni problem pa je fiskalni položaj države. Slovenija v leto 2026 ne vstopa z uravnoteženim proračunom, temveč z vztrajnim primanjkljajem, ki se po ocenah Evropske komisije giblje približno okoli 2 do 2,5 odstotka BDP oz. okrog 5 milijard evrov. To pomeni, da država že v normalnih razmerah troši več, kot zbere. Golobova vlada je namreč “pridelala” deficit kljub rekordnim vplačilom v proračun. Če pride do energetskega šoka, se pritiski na proračun praviloma povečajo v dveh smereh hkrati. Na eni strani se povečajo izdatki, saj vlade pogosto uvajajo subvencije za energijo, blažijo cene goriv ali povečujejo socialne transferje. Na drugi strani se zaradi počasnejše gospodarske aktivnosti zmanjšajo davčni prihodki.
Če bi torej visoke cene nafte vztrajale več mesecev, obstaja precej realna možnost, da se zgodi popolna nevihta: slovenski proračunski primanjkljaj se lahko približa ali celo preseže mejo treh odstotkov BDP, kar bi bilo v nasprotju z evropskimi fiskalnimi pravili – v kombinaciji z višjimi obrestnimi merami bi to pomenilo tudi dražje servisiranje javnega dolga, kar dolgoročno omejuje manevrski prostor države.
Hkrati pa bi ob vztrajanju povišane inflacije in nižji gospodarski rasti kaj kmalu dosegli stanje, pred katerim svarijo vsi ekonomisti: stagflacijo – se pravi razmere, ko beležimo hkrati inflacijo in padec gospodarske rasti. Tako stanje vodi v avtomatski padec življenjskega standarda prebivalcev. Stagflacija je za majhno in odprto gospodarstvo, kot je Slovenija, lahko katastrofalna, tako iz finančnega kot družbenega vidika, hkrati pa je precej težje obvladljiva kot običajen gospodarski cikel, kjer recesijam sledijo konjunkture.
Pri tem pa je pomembno predvsem to, da scenarij ni neverjeten: iranska kriza po propadu zadnjih pogajanj utegne trajati več mesecev, če ne celo let, saj novo radikalno iransko vodstvo že kar javno govori, da je končni cilj jedrsko orožje, ZDA pa tega seveda ne bodo dopustile. Kriza vseh kriz je torej bližje kot kadarkoli v zadnjih petnajstih letih.
I. K.
The post Nafta zopet nad 100 dolarji na sodček – se bliža kriza vseh kriz? first appeared on Nova24TV.
Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Nafta zopet nad 100 dolarji na sodček – se bliža kriza vseh kriz? z dne, 2026-04-13 14:00:28, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/nafta-zopet-nad-100-dolarji-na-sodcek-se-bliza-kriza-vseh-kriz/
