Avtor tega prispevka je Nova24TV.

Nacionalno poročilo o kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja prinaša zaskrbljujočo sliko: povprečni dosežki slovenskih učencev ob koncu osnovnošolskega izobraževanja so najnižji doslej. Upad je zaznan na vseh ključnih področjih: bralni, matematični, naravoslovni, računalniški in informacijski pismenosti ter državljanski vednosti. “To ni nič nenavadnega,” že v uvodu opozarja pedagog M. Turk, ki rezultate razume kot posledico širšega družbenega stanja. Po njegovih besedah se v Sloveniji “izgublja volja do učenja, volja do znanja, do uspešnosti saj se vse to ne splača”, kar se neposredno odraža tudi pri učencih.

Podatki kažejo, da je očiten padec pri bralni pismenosti, ki je trenutno pri 469 točkah, medtem ko so bile vrednosti v preteklih merjenjih višje (okoli 495 točk v prejšnjih ciklih). Delež učencev, ki dosežejo temeljno raven, je padel na 74 odstotkov, čeprav je nacionalni cilj 90 odstotkov.

Še izrazitejši je upad pri matematiki. Dosežek 485 točk pomeni največji padec doslej, saj so se rezultati v preteklosti gibali stabilno med približno 500 in 509 točkami. Tudi naravoslovna pismenost (507 točk) kaže dolgoročen negativni trend, saj so bile vrednosti v prejšnjih ciklih višje.

Velik zdrs je viden tudi pri računalniški in informacijski pismenosti: s 511 točk v letu 2013 je rezultat padel na 483 točk. Temeljno raven dosega le še približno polovica učencev. Podoben trend je pri državljanski vednosti, kjer je rezultat padel s 532 točk (2016) na 504 točke.

Uradni razlogi: pandemija, zasloni in sistemske slabosti

Poročilo kot ključne razloge navaja vpliv pandemije covida-19 in dolgotrajnega izobraževanja na daljavo, ki je prizadel predvsem temeljne veščine. A trendi padanja so se začeli že prej – zlasti pri branju, kjer rezultati upadajo že od let 2015–2018. Pomemben dejavnik so tudi spremembe v načinu življenja: manj branja za užitek, več časa pred zasloni in slabša koncentracija. Ob tem se izpostavljajo sistemske težave, nepovezan kurikul, pomanjkanje jasnih strateških ciljev ter kadrovski primanjkljaj in staranje učiteljskega kadra.

Turk: problem ni le šolski, ampak družbeni in političen

Boštjan M. Turk vidi razloge bistveno širše in ostreje: “Imeli smo tudi štiri leta katastrofalno vlado, ki je sprožala mnoga nezadovoljstva. To se je poznalo na starših in preko staršev se je odslikalo tudi na otroke, ki so demotivirani.” Opozoril je tudi na težo pandemije: “Ne smemo pozabiti, da je takrat umrlo 40 Slovencev na dan, tako kot jih je na fronti v Bosni in Hercegovini v času vojne v BiH, Miloševićeve agresije.”

A po njegovem je ključni prelom nastal kasneje. “Potem pa še ta popoln demotivacijski manever, ki ga je nad Slovenci izvajala vlada Roberta Goloba, kjer je imela primat Levica. “To je bilo jasno sporočilo, da se ti ne splača učiti, biti Slovenec, ne splača se delati – splača se biti samo lojalen temu režimu.” Takšno okolje ima neposredne posledice pravi pedagog: “Učitelji so demotivirani, starši tudi, zato to ne more biti brez posledic za otroke.”

“Če vse temelje porežete in mlade ljudi opremite s pametnimi telefoni, se temu ne moremo čuditi”

Ob tem opozarja še na pomanjkanje domovinske vzgoje in vpliv digitalnega okolja: “Domovinske vzgoje skoraj ni oziroma v Sloveniji obstajajo neki miti, popolnoma napačni, kar se tiče naše domovine in države. O tem tudi pišem v svoji knjigi Zamolčana stran, ki bi jo svetoval vsaki srednji šoli v knjižnici, da spoznajo, kdo Slovenci pravzaprav smo in kaj pomeni naša država. Če vse temelje porežete in mlade ljudi opremite s pametnimi telefoni, v katerih prevladujejo igrice in neprimerne vsebine, se ne moremo čuditi, da je temu tako.” 

Odgovornost in vprašanje ukrepov

Na odziv ministra za šolstvo Vinka Logaja, ki je izrazil zaskrbljenost, Turk odgovarja neposredno: “Najprej bi bilo potrebno, da bi Vinko Logaj takoj odstopil, ko je to poročilo prišlo ven. To je njegova neposredna odgovornost, on je minister za šolstvo.” In dodaja: “Ker v Golobovi vladi ni nobene kategorije odgovornosti, začenši s predsednikom vlade in njegovo soprogo, zakaj bi bil on odgovoren?”

Pot naprej: med reformami in družbeno klimo

Medtem ko poročilo predlaga sistemske izboljšave, od prenove kurikula do večje podpore učiteljem, Turk poudarja predvsem potrebo po spremembi vrednotnega okolja: “Moralo bi priti do nacionalnega konsenza, predvsem pa bi morala zavladati klima, da bi se učenje splačalo, da bi se splačalo delati in da bi se splačalo biti uspešen.”

A.G.

The post Najnižji dosežki doslej: kam drsi slovensko šolstvo? first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Najnižji dosežki doslej: kam drsi slovensko šolstvo? z dne, 2026-04-10 23:00:25, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/o-najnizji-dosezki-doslej-kam-drsi-slovensko-solstvo/