Nemško prepričanje, da je administracija Donalda Trumpa naklonjena stranki Alternativa za Nemčijo (AfD), je sprožilo razprave o morebitni ponovni presoji izmenjave obveščevalnih podatkov med Berlinom in Washingtonom. Kljub temu je nemški notranji minister Alexander Dobrindt (CSU) potrdil, da bo Nemčija nadaljevala strateško sodelovanje z ameriškimi obveščevalnimi agencijami.

Minister je poudaril, da partnerstvo ostaja ključnega pomena “ne glede na trenutno politično situacijo”. To pa ne pomeni, da nemška vlada ne skuša ustvariti razkola med Trumpovo administracijo in AfD. V intervjuju za časnik Augsburg Allgemeine je Dobrindt poudaril, da mora Berlin spremeniti pogled Washingtona na to opozicijsko stranko.

“”V Združenih državah Amerike moramo veliko jasneje pokazati, da je AfD tudi za ZDA zelo nezanesljiva stranka,”” je dejal.

Minister namerava izpostaviti, da so zavezništva AfD v nasprotju z ameriškimi interesi. Opozoril je, da stranka ni le “proruska”, temveč ima tudi “tesne vezi s Kitajsko – glavno tekmico ZDA v boju za globalni vpliv”.

Po Dobrindtovih besedah se to spoznanje “v Združenih državah očitno še ni povsem uveljavilo”.

Nekateri bi AfD kar prepovedali

Vprašanje prepovedi AfD je v Nemčiji že dolgo predmet razprav. Takšen, izrazito protidemokratičen ukrep bi lahko privedel do resne krize v odnosih med Berlinom in Washingtonom.

Glede možnosti sprožitve postopka pred Zveznim ustavnim sodiščem je Dobrindt izrazil osebno prepričanje o naravi stranke, hkrati pa opozoril na pravne omejitve.

“”Osebno sem prepričan, da je AfD desničarsko ekstremistična stranka – vsaj v svojih vodstvenih strukturah,”” je dejal Dobrindt. Kljub temu nasprotuje prepovedi: “”Vsi, ki govorijo o prepovedi političnih strank, sami ne morejo navesti dovolj tehtnih razlogov za to.””

Čeprav se to stališče lahko spremeni, je Remix News poročal, da bi prepoved AfD predstavljala velike težave tako za CSU kot za njeno sestrsko stranko CDU.

To pa še ne pomeni, da je prepoved povsem izključena. Dobrindt trenutno čaka na odločitev sodišč v zvezi s tožbo glede razvrstitve AfD s strani Zveznega urada za varstvo ustave (BfV) kot “zagotovo desničarsko ekstremistične” stranke.

“Čakamo na izid sodne odločitve, da bomo lahko razmislili o nadaljnjih korakih,” je pojasnil.

Odvisnost Nemčije od tujih obveščevalnih služb

Nemčija obveščevalnega sodelovanja z ZDA ne more preprosto prekiniti. Številni zakoni o varstvu zasebnosti namreč močno omejujejo množični nadzor nad lastnimi državljani, zato del tega dela v praksi opravljajo tuje obveščevalne službe, predvsem ameriške in izraelske.

Kljub temu imajo ZDA več zadržkov glede dejstva, da BfV nadzira AfD zaradi suma desničarskega ekstremizma. Ameriški uradniki so tak nadzor nad politično opozicijo v preteklosti pogosto razumeli kot morebitno kršitev demokratičnih načel, zaradi česar bi morebitna prepoved stranke predstavljala resen preizkus čezatlantskih odnosov.

Poleg polemik okoli AfD je notranji minister napovedal tudi obsežno krepitev nemškega varnostnega sistema. BfV želi preoblikovati v “pravo tajno službo”, ki bo “opremljena z učinkovitimi operativnimi zmogljivostmi”.

Hkrati je potrdil, da se mednarodno sodelovanje z agencijami v ZDA in Izraelu dodatno širi, da bi se Nemčija lahko učinkoviteje spopadala s sodobnimi varnostnimi grožnjami.