Čakalne dobe v zdravstvu so postale nekakšen simbol popolne operativne nesposobnosti Golobove vlade. Ta se kaže tudi v drugih panogah, a nikjer tako očitno kot prav v zdravstvu, kjer vidimo vrste pred zdravstvenimi ustanovami, zelo podobne tistim iz 20. stoletja v državah Varšavskega pakta, pa tudi v nekdanji Jugoslaviji. Medtem ko Mladina poroča o “imaginarnih” čakalnih dobah, s terena znova prihajajo poročila o dveh vrstah obupanih bolnikov pred dvema različnima ustanovama – takih, ki so zdravstveno storitev plačali, a je kljub temu ne morejo prejeti.

Uporabnik socialnega omrežja X je objavil video čakalnih vrst za vpis pri ginekologu v Kopru v ponedeljek, 2. marca 2026, in pripisal: “Kot v Venezueli! @vladaRS. Lahko gremo še nižje? @JJansaSDS @AnzeLog To se mora nehati!!!”

Mladina se norčuje, Mužević jim je nalil čistega vina

Vse to medtem ko se piar-bilten levih strank Mladina iz čakajočih norčuje, rekoč, da so čakalne dobe v Sloveniji “imaginarne”. In temu sledi tudi vlada. Da, tako daleč gredo. V članku trdijo, da zavodi množično umetno prikazujejo daljše čakalne dobe, kot so v resnici, zato da bi paciente zavedli, ti pa bi raje poiskali pomoč pri zasebnikih – češ da gre za zaroto javnih institucij in zasebnikov, ki v njih delajo. Do zdaj takšnega agitpropovskega cinizma nismo bili vajeni niti s strani Mladine.

V zapisu jih je razbil zdravnik, dr. Igor Muževič, ki je zapisal: “Mladina skuša svojo paranoidno tezo o načrtnem ustvarjanju lažnih čakalnih dob dokazati s cherry pickingom posameznih (domnevnih) primerov, ne pa s celostno sliko, ki pokaže precej drugačno situacijo. Zakaj sem napisal ‘domnevnih’ primerov? Ker tistih nekaj primerov, ki jih med neštetimi primeri navedejo, ni mogoče enostavno preveriti in ker ima Mladina bogato zgodovino pisanja neresnic.”

Muževič je opozoril, da nenatančni podatki ne sporočajo tega, kar meni Mladina, temveč ravno nasprotno: nekateri izvajalci realizacijo storitev sporočajo za nazaj, zato je datum kreiranja naročila (datum, ki se šteje kot začetek uvrstitve v čakalno dobo) celo kasnejši od datuma realizacije storitve, kar v praksi pomeni statistično lažno negativno čakalno dobo.

“V praksi zato prideš veliko kasneje na vrsto, kot misliš, da boš prišel. Pogosta praksa je tudi, da dobiš okvirni termin, šele kasneje pa določijo točen termin, in sicer na poseben način – tako, da prejšnji okvirni termin prekličejo in kreirajo novega – kar NIJZ zabeleži kot datum kreiranja naročila, ki je v resnici veliko kasnejši od pravega datuma, ko si se naročil -> spet lažno statistično zniževanje čakalnih dob,” je povedal Muževič.

Kaj pravijo številke?

Število ljudi, ki čakajo na zdravstvene storitve, se je povečalo s približno 1,29 milijona leta 2022 na okoli 1,74 milijona leta 2026. To pomeni približno 35-odstotno rast v štirih letih. Še bolj zaskrbljujoč je podatek o ljudeh, ki čakajo nedopustno dolgo: število teh se je od leta 2022 do 2026 drastično povečalo. Po stari metodologiji je naraslo za približno 69 % (s 137.000 na okoli 290.000), po novi metodologiji pa še bolj – za 112 %.

Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo daljnosežno povečanje števila tistih, ki čakajo dlje od dopustnega roka, pri čemer se je to število tudi v začetku leta 2026 še povečevalo v določenih kategorijah – na primer pri nujnih primerih za 27 % v treh tednih.

Tudi analiza NIJZ, ki je po naravi provladni organ, kaže naslednje: na dan 20. 2. 2026 je le 56 % vseh čakajočih, ki so bili vpisani na čakalni seznam, imelo določen točen datum termina. Na isti dan je 32 % vseh čakajočih imelo datum termina, ki je bil poznejši od datuma prvega prostega termina, ki jim ga je ob naročanju ponudil izvajalec zdravstvene dejavnosti.

Ob tem je treba poudariti, da nekateri sploh ne morejo vstopiti v čakalno vrsto, saj več kot 150.000 ljudi nima izbranega družinskega zdravnika – prav zaradi tega pa vidimo vrste obupanih bolnikov pred zdravstvenimi domovi.

I. K.