Obglavljenje Tita – drzni znanilec sprememb

Avtor tega prispevka je Nova24TV.

V soboto, 5. decembra, je Slovenijo obšla novica, ki se je sprva zdela kot neslana šala: ogromni kip Josipa Broza Tita v Velenju je ostal brez glave. To je sprožilo številne odzive tako titoistične kot demokratične javnosti.

Lahko bi rekli, da je dogodek sprožil še nekaj več odobravanja na Hrvaškem (vsaj v družbenih omrežjih) kot v Sloveniji, kjer je večina javnosti obsodila to dejanje. Sprva se je domnevalo, da je bil storilec iz Hrvaške, saj so policisti že kmalu po odstranitvi glave prejeli prijavo o storilcu, ki naj bi bil imel na avtomobilu hrvaške registrske tablice. V nedeljo popoldne pa je na dan prišla informacija, naj bi bil storilec Slovenec, in sicer Miro Pačnik, ki je na Facebooku obrazložil svoje dejanje. Njegovo izpoved v celoti objavljamo v posebnem okviru.

SDS ni imela motiva za to

A tisto, kar je pri vsem tem zanimivo, je, da očitno ni šlo za organizirano dejanje ne glede na to, da so med simpatizerji SDS že pred nekaj leti krožili letaki in nalepke s fotografijo omenjenega Titovega kipa, češ naj pospravimo kipe zločincev. Vendar pa SDS za takšno dejanje v resnici ni imela motiva ne glede na to, da je v mestnem svetu v Velenju že poskusila doseči preimenovanje Titovega trga v Rudarski trg ali Trg rudarjev, a neuspešno, saj leva večina še naprej vztraja na okopih preteklosti. Vsak poskus samovoljnega umika bi dejansko povzročil samo škodo stranki nekaj mesecev pred volitvami, saj je javnost glede ideoloških tem še vedno trdo indoktrinirana, Tito pa še vedno ostaja nedotakljiv. Zato je veliko verjetneje šlo za dejanje kakšne manjše skupine, za katero pa ni dokazov, da je povezana z organizatorji shodov v Velenju, ki so prav želijo, da se kipi zločincev umaknejo. Naslednji tak shod – vabilo zanj smo objavili v začetku meseca – je predviden v soboto, 13. decembra. Kot je razvidno iz sporočil, ki jih pošilja Andrej Jevšenak, naš redni bralec, se organizatorji ne zavzemajo za uničenje spomenikov, pač pa za njihovo premestitev v muzeje. In morda je to tudi svojevrsten izziv za “čebinsko” ministrico Asto Vrečko, saj bi lahko odprla svoj muzej revolucije, v katerem bi bili lahko spravljeni kipi revolucionarjev Tita, Edvarda Kardelja, Borisa Kidriča itd.

Asta Vrečko jih noče v muzeju

Očitno pa tega filma vsaj za zdaj ne bomo videli. Ministrica za kulturo namreč teh kipov ne želi videti v muzeju, ampak na javnih mestih. To se je navsezadnje pokazalo tudi ob njeni akciji, ko je »popravljala« odločitev prejšnje vlade, da 11 bronastih kipov iz parka Brdo pri Kranju – gre za revolucionarno navdahnjene kipe iz časa takoj po drugi svetovni vojni – preselijo v ustrezne muzejske prostore. No, takrat je bil to vojaški muzej v Pivki, prejšnja vlada pa se je za to odločila zaradi predsedovanja Evropski uniji, saj je bilo precej bizarno, da bi si tuji državniki na območju najbolj znanega protokolarnega objekta ogledovali ikonografijo v slogu Sovjetske zveze. Asta Vrečko se je marca 2023 zavzela za vrnitev kipov na prvotno mesto, hkrati pa je demolirala Muzej slovenske osamosvojitve.

Minister Of Culture Asta Vrečko Smiles For A Photo With The Communist Butcher Tito - Nova24TV English

Očitno pa selitve kipov na prvotno mesto ni mogla takoj ur, saj ji je še pred dobrim letom dni zgodovinar Jože Dežman v javnem pismu predstavil dejstvo, da ministrica očitno zelo slabo skrbi celo za dediščino svojih ideoloških očetov, vključno z umetninami v Vili Bled. »Prav tako še ni odgovora na moje opozorilo, da ostaja odprto tudi to, kako obravnavati, urediti in rešiti še preostalo dediščino revolucionarne umetnosti v Vili Bled. Naj za primer vzamem cvetličarno. Objekt, ki razpada, je nujno potreben prenove. Ali naj se ohranita reliefa Karla Putriha Kmetijstvo in Gradbeništvo? V cvetličarni so še reliefi po motivih Đorđa Andrejevića Kuna (Partizanski delavec in kmet, Partizanska družina, Partizan – Striček Vule, Partizanček – Kurir Jovica).«

Sekanje glave »rdečemu zmaju«

To je seveda samo majhen košček mozaika celotne problematike. Obglavljenje Tita dejansko pomeni simbolno sekanje glave “rdečemu zmaju”, hkrati pa potrditev osamosvojitve Slovenije kot diskontinuitete s totalitarno preteklostjo ne glede na to, da so “ponosni nasledniki” želeli doseči prav obratno, potem ko jim ni uspelo preprečiti osamosvojitve in so jo morali sprejeti kot “izvršeno dejstvo”. Marsikdo se bo spomnil škandala pred 25 leti, ko je Milan Kučan, tedaj še kot šef države, izkoristil populizem koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja glede avnojskih sklepov, od Bajukove vlade pa zahteval, da se do tega opredeli – češ da so avnojski sklepi temelj slovenske državnosti. No, manj znano pa je, da je vrh partije že zelo zgodaj poskrbel, da so morebitne ideje o Sloveniji kot državi “pospravili v bunker” in se seveda uklonili Titu, ki je pred začetkom druge svetovne vojne najprej poskrbel, da so iz vrha KPJ odstranili vse, ki bi mu lahko konkurirali. To tudi pojasnjuje, zakaj je Tito še dandanes priljubljen malik velikega dela Slovencev. A kot rečeno: prihajajo spremembe …

Miroslav Pačnik: Zakaj sem simbol zločina in totalitarizma v Velenju pustil brez glave?

Predvsem zato, ker si Velenje in Slovenija na izpostavljenih mestih zaslužita spomin na ljudi, ki nas združujejo. Ne pa poveličevanje tistih, ki v premnogih srcih še vedno vzbujajo strah in bolečino.

Zato, da se sproži argumentirana razprava, brez etiketiranja, ki naj privede do tega, da Velenje končno dobili simbole, ki nas združujejo in povezujejo. Ne pa ohranjanje spomenikov, ki nas delijo. Spomenikov, ki poveličujejo režim, katerega smo s plebiscitno odločitvijo zapustili.

Slovenci smo v akt o razglasitvi Temeljne ustavne listine o razglasitvi samostojne države zapisali, da zapuščamo Jugoslavijo − oziroma državo, uradno imenovano Socialistična federativna republika Jugoslavija, ker so se v tej državi hudo kršile človekove in nacionalne pravice. Simbol te nedemokratične, totalitarne države in njene ureditve je bil in bo vedno ostal Josip Broz Tito. Človek, ki se je na oblast povzpel s krvavo komunistično revolucijo v času 2. svetovne vojne in okupacije Jugoslavije. Pod njegovo vladavino je bilo v Jugoslaviji po uradnih podatkih barbarsko pobitih na sto tisoče ljudi, več kot pol milijona jih je bilo zaprtih v koncentracijskih in delovnih taboriščih ter zaporih, več kot milijon jih je bilo pregnanih iz domovine ali pa so jo bili prisiljeni zapustiti zaradi političnega terorja ali revščine. Med žrtvami njegovega režima je bilo tudi zelo veliko Slovenk in Slovencev. V demokratični državi ne sme biti prostora za čaščenje zločina in totalitarizma.

Opravičilo, da je Tito delal tudi dobre stvari, ne odtehta dejstva, da je povzročil tudi ogromno trpljenja in je uvrščen na seznam največjih zločincev človeške zgodovine. Kdor mojemu zapisu ne verjame, ga lahko na hitro preveri s pomočjo številnih orodij umetne inteligence. Kar pogumno vtipkajte besedno zvezo Titovi zločini.

Spomeniki totalitarnim praksam in njihovim simbolom ter njihovo čaščenje so v nasprotju s slovenskimi ustavnimi načeli ter z resolucijami Evropskega parlamenta in Sveta Evrope. Lokalne in državne oblasti bi jih že zdavnaj morale pospraviti v muzeje in parke spomina na totalitarno obdobje naše zgodovine, kjer bi moralo biti obiskovalcem tudi pojasnjeno, simbol česa so. Kdor jih še vedno hoče častiti, naj potem hodi tja. Vsekakor pa takšni ostanki totalitarne preteklosti ne sodijo na naše trge. Kaj z njimi sporočamo mladim generacijam? Da je sprejemljivo vladati brez volitev? Da je dovoljeno brez sodb zapirati in celo pobijati ljudi? Da se lahko požvižgamo na človekove pravice, kadar je ogrožena oblast nekoga, ki se sam razglasi za vladarja?

Postavljanje in ohranjanje spomenikov komunizma, nacionalsocializma in fašizma je v številnih evropskih državah zakonsko prepovedano. Pred kratkim je takšno zakonodajo sprejela Češka. Tudi Slovenija bo nekoč morala narediti ta korak. Upam, da bo moje protestno dejanje zoper očitno kršenje slovenskih ustavnih in evropskih načel ta korak približalo.

Nedolgo nazaj je bila v Mestnem svetu Velenja podana pobuda, da se namesto spomenika totalitarizma postavi spomenik velenjskim rudarjem, trg pa preimenuje v Trg rudarjev. Kako je mogoče nasprotovati takšni pobudi, ki občane Velenja po nobeni logiki ne more razdeliti? Kdo bi bil prizadet ali užaljen, če bi imeli trg in spomenik, posvečen tisočim, deset tisočim slovenskim rudarjem, ki desetletja skrbijo za svoje družine in lokalno skupnost, obenem pa zagotavljajo energent za celotno državo? Postavimo spomenik njim, ki so s svojimi žulji dejansko prispevali k razvoju Velenja, nekateri med njimi pa žal nedavno pri tem izgubili svoja življenja. Njim gre zahvala in čast spomina. Čast spomina, ki nas ne deli, ampak povezuje. Seveda je postavitev spomenika rudarjem samo ena možnost. Zagotovo se bodo našle še kašne druge plemenite ideje.

Mestna občina Velenje ima v tem trenutku odlično priložnost da izbere pot združevanja. Kip diktatorja iz prejšnjega režima pa naj pospravi v muzej, kamor tudi sodi. Pri prestavitvi vam lahko skupaj s svojimi številnimi somišljeniki pomagam. Nekaj dela sem sicer opravil že sam, vendar pa je celoten kip le prevelik zalogaj za enega človeka.

Naj svoje sporočilo zaključim z iskrenimi željami ob bližajočih se prazničnih dneh. Praznujete jih v krogu svojih najdražjih, z nasmehom na obrazu in iskricami v očeh.

Vsem tistim, ki sem jih svojim dejanjem prizadel, pa na tem mestu izrekam iskreno opravičilo. Nikogar nisem želel prizadeti, predlagam pa, da si izberete za svoj idol kakšno manj sporno in bolj svetlo osebo.

Srečno, Velenje … Srečno, Slovenija

Vaš Miro

Gašper Blažič

The post Obglavljenje Tita – drzni znanilec sprememb first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Obglavljenje Tita – drzni znanilec sprememb z dne, 2025-12-21 23:12:00, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/obglavljenje-tita-drzni-znanilec-sprememb/