Avtor tega prispevka je Nova24TV.

Medtem ko se slovenska diplomacija v tujini trudi ohranjati podobo zanesljive partnerice, se v zakulisju domače obrambne politike bije bitka za transparentnost. Obstrukcija seje Odbora za obrambo pod vodstvom poslancev SDS odpira neprijetno vprašanje: ali je Slovenija v očeh zaveznice NATO res postala zgolj pasivna opazovalka in »breme«, kot naj bi razkrivala depeša, ki jo ministrstvo za obrambo vztrajno skriva pred parlamentarnim nadzorom?

Slovenija kot »breme« za zavezništvo?

Poslanec SDS in podpredsednik odbora Žan Mahnič je prek družbenega omrežja X sporočil, da so poslanci SDS omenjeno sejo zapustili takoj po uvodnih besedah. Jabolko spora je depeša, poslana s Stalnega predstavništva Slovenije pri zvezi NATO v Bruslju. Po Mahničevih besedah vsebina tega dokumenta neposredno naslavlja neizpolnjevanje obrambnih zavez, ki jih je Slovenija sprejela, ter državo celo označuje za »breme« za zavezništvo. Gre za hude obtožbe, ki pod vprašaj postavljajo kredibilnost trenutnega vodenja obrambnega resorja. Čeprav se vlada navzven trudi prikazati Slovenijo kot aktivno in zanesljivo partnerico, opozicija opozarja, da notranji dokumenti zavezništva kažejo povsem drugačno, precej bolj skrb vzbujajočo sliko.

Člani odbora za obrambo iz @PS_SDS smo današnjo sejo po uvodnih besedah obstruirali, saj @MO_RS poslancem ni želelo pokazati depeše, poslane iz predstavništva Slovenije v @NATO, ki govori tudi o tem, da 🇸🇮 ne izpolnjuje nobenih zavez in da smo breme za zavezništvo. Očitno je… pic.twitter.com/QfKM6aKZkL

— Žan Mahnič (@ZanMahnic) February 20, 2026

Netransparentnost in skrivanje dokumentacije

Glavni razlog za odhod poslancev SDS s seje pa ni bila le vsebina depeše, temveč dejstvo, da ministrstvo za obrambo omenjenega dokumenta poslancem sploh ni želelo predložiti na vpogled. Mahnič poudarja, da je takšno ravnanje nedopustno, saj Odbor za obrambo opravlja nadzorno funkcijo nad delom ministrstva. »Očitno je vsebina depeše še bolj problematična, kot smo sprva mislili,« je zapisal Mahnič. Zavračanje vpogleda v dokumentacijo po mnenju opozicije le potrjuje sume, da so kritike iz Bruslja utemeljene in da se Slovenija sooča z resnimi težavami pri doseganju Natovih standardov, predvsem na področju investicij v obrambno opremo in zmogljivosti.

Politične posledice

Obstrukcija seje pomeni nov vrhunec v napetostih med opozicijo in ministrom za obrambo. Vprašanje, ki ostaja odprto, je, zakaj ministrstvo dokumenta ne želi razkriti niti pod pogoji zaupnosti, ki veljajo na zaprtih delih sej. Dokler vsebina depeše ostaja skrita pred očmi poslancev, se bodo ugibanja o tem, ali Slovenija dejansko izgublja zaupanje svojih zaveznic, le še stopnjevala.

Uradno stališče ministrstva: Gre za tajne podatke

Ministrstvo za obrambo v svojih uradnih odzivih na podobne očitke običajno poudarja dva ključna vidika:

1. Stopnja tajnosti: Ministrstvo pojasnjuje, da gre pri depešah s predstavništev za dokumente z visoko stopnjo tajnosti, ki vsebujejo ocene zaveznic. Razkritje takšnih dokumentov bi lahko škodovalo diplomatskim odnosom in varnostnim interesom države, zato njihova distribucija poteka po strogo določenih protokolih, ki ne vključujejo vedno javnih ali širših parlamentarnih razprav na odprtih sejah.
2. Napredek pri zavezah: Uradno stališče Vlade RS ostaja, da Slovenija aktivno povečuje obrambne izdatke. Izpostavljajo sprejetje zakonov o investicijah v Slovensko vojsko in načrt za dosego 2 % BDP do leta 2030. Trditve o tem, da smo »breme«, ministrstvo pogosto zavrača kot subjektivno interpretacijo opozicije in poudarja naše sodelovanje v misijah (npr. na Slovaškem in v Latviji).

Kje Slovenija najbolj zaostaja?

Čeprav ministrstvo za obrambo podrobnosti depeše ne želi pokazati, so kritike zavezništva do Slovenije že leta konsistentne. Glavne točke, kjer Slovenija velja za »problematično članico«, so:

• Dva odstotka BDP za obrambo: To je ključna zaveza vseh članic NATO. Slovenija se je zavezala, da bo ta cilj dosegla do leta 2030, vendar trenutni tempo rasti obrambnega proračuna po mnenju zaveznikov ne zagotavlja pravočasne izpolnitve.
• Srednja bataljonska bojna skupina: To je »kapitalni projekt« Slovenske vojske, ki se vleče že več kot desetletje. Odstop od nakupa osemkolesnikov Boxer in iskanje novih rešitev sta v Bruslju povzročila precejšnjo mero nezaupanja.
• Vlaganje v opremo: NATO zahteva, da države vsaj 20 % obrambnega proračuna namenijo za nakup nove opreme in raziskave. Slovenija se je temu cilju približala šele pred kratkim, a depeša po Mahničevih besedah nakazuje, da je realno stanje na terenu slabše od obljub.

Hrvaška in Madžarska nas prehitevata

Za primerjavo: Hrvaška je v zadnjem letu naredila velik preskok, predvsem z nakupom rabljenih francoskih lovcev Rafale in napovedjo, da bo cilj 2 % BDP dosegla že v letu 2025. Madžarska je ta prag prestopila že prej in močno vlaga v posodobitev svoje težke mehanizacije (tanki Leopard, oklepniki Lynx).

Obrambni izdatki v letu 2024/2025 (delež BDP)

Slovenija po drugi strani ostaja v skupini držav, ki so v Bruslju pod največjim pritiskom. Oznaka »breme« iz Mahničeve objave se verjetno nanaša na dejstvo, da Slovenija uporablja varnostne zmogljivosti zavezništva (npr. nadzor zračnega prostora, ki ga za nas opravljata Italija in Madžarska), sama pa k skupnim zmogljivostim ne prispeva sorazmerno s svojo gospodarsko močjo.

Podrobnejše uradne statistike o tem, kako si države delijo breme financiranja, so objavljene v Letnem poročilu generalnega sekretarja NATO.

P.J.

The post Obstrukcija seje odbora za obrambo: Ministrstvo skriva depešo o (ne)izpolnjevanju zavez NATO first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Obstrukcija seje odbora za obrambo: Ministrstvo skriva depešo o (ne)izpolnjevanju zavez NATO z dne, 2026-02-21 11:03:29, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/obstrukcija-seje-odbora-za-obrambo-ministrstvo-skriva-depeso-o-neizpolnjevanju-zavez-nato/