Avtor tega prispevka je Nova24TV.

Evropa se je v času začetka ruske agresije na Ukrajino pričela še intenzivneje zavedati problematike prevelike odvisnosti od ruskega plina. Slednjo je ta uspela s časom zmanjšati, a na račun tega, da je postala vse bolj odvisna od uvoza utekočinjenega zemeljskega plina iz ZDA.

Pred začetkom ruske invazije je Evropa uvozila približno 50 odstotkov zemeljskega plina iz Rusije, večinoma po cevovodih. V treh letih se je poraba ruskega plina uspela zmanjšati za dve tretjini, poroča Deutsche Welle.

Do leta 2030 bi se delež lahko povečal na 80 odstotkov

Do leta 2025 je približno 57 odstotkov uvoženega utekočinjenega zemeljskega plina prihajalo iz ZDA, kar je skoraj štirikrat več kot leta 2021. Sodeč po analizi Inštituta za energetsko ekonomijo in finančne analize (IEEFA) bi se ta delež lahko do leta 2030 povečal na 80 odstotkov. Pred letom 2016, ZDA niso izvažale plina, ker so bile dobave namenjene domačemu trgu, danes pa so postale največji svetovni dobavitelj utekočinjenega zemeljskega plina.

Analitiki opozarjajo, da bi lahko porast uvoza ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina spodkopal načrte za energetsko neodvisnost in varnost Evrope. Iz poročila IEEFA izhaja, da je pretirano zanašanje na ameriški utekočinjeni zemeljski plin v nasprotju z načrtom REPowerEU iz leta 2022, ki si prizadeva za odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv “z varčevanjem z energijo, diverzifikacijo virov in pospešenim prehodom na čisto energijo”.

Porast uvoza iz ZDA je sicer tudi v neskladju s ciljem EU, da energija postane cenejša. “Ameriški utekočinjeni zemeljski plin je za evropske kupce najdražji, navkljub temu evropska podjetja vseeno podpisujejo pogodbe,” po poročanju Deutsche Welle izpostavlja glavna evropska analitičarka IEEFA in avtorica poročila o naraščajoči energetski odvisnosti EU Ana Maria Jaller-Makarewicz.

Med temi posli je tudi sporazum novo ustanovljenega podjetja Atlantic-See LNG o oskrbi jugovzhodne Evrope z ameriškim utekočinjenim zemeljskim plinom. Plin bi se dobavilo prek grških terminalov in regionalnega “vertikalnega plinskega koridorja”, poroča Jutranji List. Z namenom, da bi se zagotovilo do 15 milijard kubičnih metrov utekočinjenega zemeljskega plina na leto v naslednjih 20 letih za oskrbo srednje in vzhodne Evrope, se bo 24. februarja odvilo srečanje predstavnikov grškega podjetja in ameriških uradnikov. Atlantic-See LNG je že podpisal 20-letno pogodbo z Venture Global, enim največjih ameriških izvoznikov utekočinjenega zemeljskega plina v EU.

Nemško državno podjetje Securing Energy for Europe je že leta 2023 šlo v podpis 20-letnega sporazuma z družbo Venture Global o uvozu milijonov ton utekočinjenega zemeljskega plina letno iz njihovih obratov v Louisiani.

Ameriški predsednik Donald Trump je poskrbel za spodbujanje ameriške energetske prevlade, ko se je julija lani pogajal o trgovinskem sporazumu med EU in ZDA, ki Evropo zavezuje k nakupu ameriških energentov (utekočinjenega zemeljskega plina, nafte in jedrskega goriva) v vrednosti skoraj 630 milijard evrov letno do leta 2028. Jaller-Makarewicz glede sporazuma, ki sili Evropo, da kupuje vedno več ameriške energije, opozarja, da bo, ko bo ta formaliziran, še povečal tveganje za visokotvegano geopolitično odvisnost od ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina. Povpraševanje po ameriškem plinu bi se lahko še povečalo, ko bo EU konec leta 2027 popolnoma prepovedala uvoz ruskega plina.

Diverzifikacija ne more pomeniti zamenjave enega prevladujočega dobavitelja z drugim

Ko je Evropski parlament decembra glasoval za postopno opustitev uvoza ruskega plina in nafte, so strokovnjaki opozorili, da ustavitev uvoza iz Rusije sama po sebi ne bo samodejno pomenila tudi večje raznolikosti v oskrbi. “Diverzifikacija ne more pomeniti zamenjave enega prevladujočega dobavitelja z drugim,” je bil jasen višji sodelavec berlinskega Ekološkega inštituta Raffaele Piria. Po njegovih besedah Evropa potrebuje jasno opredelitev diverzifikacije in strategijo, ki je v skladu z današnjimi geopolitičnimi okoliščinami.

Bruselj začel dvomiti o modrosti zanašanja na ameriški plin

Ker odnosi med EU in ZDA niso več tako dobri, kot so bili (denimo grožnje s tarifami proti državam EU, ki zavračajo njene zahteve glede priključitve Grenlandije), je tudi Bruselj začel dvomiti o modrosti zanašanja na ameriški plin. “V teh turbulentnih geopolitičnih časih mora Evropa ostati močna in enotna ter si prizadevati za neodvisnost. To pomeni podvojitev naložb v čisto, varno in domačo energijo,” je prejšnji mesec poudaril evropski komisar za energijo in stanovanja Dan Jørgensen. Po njegovem bi morala Evropa pridobivati veliko več plina iz drugih držav, kot so Kanada, Katar ali Alžirija.

“Smer evropske energetske politike bi se lahko spremenila,” poudarja Jaller-Makarewicz. Če bo EU ostala trdno odločena, da porabo plina nadomesti s čistimi viri energije, se bo po njeno povpraševanje zmanjšalo. Medtem je več kot 120 evropskih in mednarodnih organizacij civilne družbe voditeljem EU poslalo pismo, v katerem jih pozivajo k prekinitvi pogajanj o trgovinskem sporazumu med EU in ZDA, ki Evropo trajno veže na ameriški izvoz energije.

Ž. N.

The post Od ruskega plina k ameriškemu: nova energetska odvisnost first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Od ruskega plina k ameriškemu: nova energetska odvisnost z dne, 2026-02-23 11:03:49, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/od-ruskega-plina-k-ameriskemu-nova-energetska-odvisnost/