»Zakoni ne izgubijo strasti – izgubijo vizijo,« poudari. Ko zakon postane prostor, kjer vsak išče predvsem lastno srečo, se začne prazniti. Ko pa mož in žena znova odkrijeta skupen namen in poslanstvo, se po njegovih besedah povrneta tudi povezanost in življenjska energija.

Posebno pozornost nameni razumevanju moškosti in ženskosti. Po njegovem so današnji vzorci pogosto popačeni: moški nihajo med dominanco in pasivnostjo, ženske pa med nadzorom in neodvisnostjo. Svetopisemska zgodba pa ponuja drugačno sliko – moškega in žensko, ki sta različna, a poklicana k sodelovanju, služenju in rasti v edinosti.

Schatzman v pogovoru poudari tudi pomen skupnosti. Po njegovem krščanskega življenja – in zakonskega odnosa – ni mogoče živeti v izolaciji. Prav majhne skupine, zakonske skupnosti in medsebojna povezanost omogočajo, da pari ohranjajo vizijo in vztrajajo v rasti tudi v zahtevnih obdobjih.