Razprave o globoki državi in nedotakljivosti prvorazrednih v Sloveniji že desetletja krožijo, sedaj pa jih je Dominika Švarc Pipan v posnetkih dokončno razgalila. Odprto je namreč govorila o vplivu posameznikov v slovenski politiki in gospodarstvu in kako so imuni na vse, tudi na roko pravice. Vzporedno s tem je nekdanji notranji minister in sedanji predsednik odbora za pravosodje SDS  dr. Vinko Gorenak predstavil pogled na to, kako bi SDS posegla v sistem pravosodja, za katerega pravi, da že dolgo ne deluje tako, kot ga predvideva zakonodaja. Zato so potrebne ustavne spremembe.

Nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je  o nedotakljivosti Jankovića povedala: “Zoran Jankovič je imun na vse. Sodni postopki ga ne morejo doseči. Vse, kar skušajo storiti proti njemu, propade. Ima dovolj vpliva, da lahko morda prisili predsednika vlade, da ponovno razmisli o nekaterih odločitvah.” In: “Če Robert Golob ostane na oblasti, potem imamo v bistvu popolnoma neposreden dostop. Ker lahko dvignem telefon in se o tem pogovorim s predsednikom vlade.” V posnetkih omeni tudi Milana Kučana, za katerega pravi, da je zelo močan v levičarski politiki v Sloveniji, in ga poleg Jankovića označi kot “king-makerja”.

Švarc Pipanova posnetkov ni zanikala je pa v odzivu dejala, da je šlo za lažno nastavljen sestanek, ki je bil sneman na skrivaj. Na posnetkih jo je videti med poslovnima sestankoma v restavraciji, v katerih pojasnjuje, koga pozna in kdo je v Sloveniji vpliven, oziroma kdo vpliva na koga, je poročal MMC. Med drugim omenja tudi partnerko Tino Gaber Golob ter Damirja Črnčeca.

Kako bi se tega problema nedotakljivosti in sistema oziroma mreže, ki so jo zgradili v vseh teh letih lotili v naslednji vladi je Vinko Gorenak jasen. Po njegovih besedah osnovni problem ni v zakonih, temveč v njihovem dejanskem izvajanju. “Slovenija ima zakonodajo, ki omogoča neko normalno delovanje pravosodja, tako kot pravosodje deluje v Evropi. Ta zakonodaja to omogoča,” pravi. Težava pa je, da sistem v praksi ne deluje. “Največji problem, ki ga ob tem imamo, je ta, da sistem, ki je predpisan z zakonodajo, ne deluje. Ne deluje pa zato, ker imajo posamezniki vpliv na delovanje pravosodja tak, da lahko dosežejo, kar hočejo.”

Kontinuiteta sistema po letu 1990

Gorenak vidi korenine težav globoko v zgodovini slovenskega pravosodja. Po njegovem mnenju se po osamosvojitvi sistem ni bistveno spremenil. “Po letu 1990 se slovensko pravosodje ni spremenilo nič. Ostalo je točno takšno, kot je bilo leta 1990,” pravi. Pri tem opozarja na kontinuiteto vplivov, ki naj bi se zgolj preoblikovali.

“Do leta 1945 in vse do leta 1990 je bila to partija in njeni funkcionarji, ki so vplivali na sistem. Po letu 90 se slovensko pravosodje ni spremenilo nič. Slovensko pravosodje je ostalo točno takšno kot je bilo 1990.” Pravi, da je nekoč pravosodje preganjalo tako imenovane notranje sovražnike (pomeni opozicijo, ki je praktično ni bil).  Po osamosvojitvi pa naj bi se vzpostavila nova neformalna delitev političnega prostora. “Neformalno so razglasili levi politični pol za tistega pravega, desni pol pa je bil opozicija in jo je treba preganjati”. 

Kot simbol takšnega razmišljanja navaja tudi vpliv nekaterih pravnih teorij iz prejšnjega sistema. Spomnil je, da so na Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani še v začetku 2000-ih uporabljali učbenike kazenskega prava pravnika Ljuba Bavcona. Gorenak poudarja njegovo znano tezo: da je kazensko pravo “sredstvo in orodje, s katerim mora razpolagati komunistična partija, da bi zatrla opozicijo”. Poučevanje takšnih pogledov še leta 2005 je označil za “groza in neumnost”.

Omejena moč pravosodnega ministra

Posebnost slovenskega sistema je po njegovih besedah tudi položaj pravosodnega ministra. V nasprotju z drugimi resorji ima minister zelo omejen vpliv na samo delovanje sodstva. “Če si finančni minister, razpolagaš z denarjem. Če si okoljski minister, imaš vpliv na okolje. Če pa si pravosodni minister, je situacija bistveno drugačna,” pravi Gorenak. “Pravosodje je samostojna veja oblasti in minister nima nobenega vpliva na delovanje pravosodja. Lahko vpliva samo tako, da spreminja zakonodajo.” Zato bi po njegovem mnenju vsaka resnejša reforma zahtevala predvsem ustavne spremembe.

Očitek o neizvajanju obstoječih mehanizmov
Gorenak ob tem poudarja, da Slovenija že ima številne protikorupcijske in preiskovalne mehanizme, vendar se ne uporabljajo dosledno. Kot primer navaja predsednika vlade Roberta Goloba in finančne afere, o katerih je bilo govorjeno v javnosti. “Vsi vemo, da je imel Robert Golob tajni račun v Romuniji, pa je rekel, da so mu ukradli identiteto. Vsi vemo za milijone, ki so potovali med balkanskimi državami iz Gen-I, vsi vemo za sto tisoč evrov Vesni Vuković iz Gen-I od Goloba” A se takšne zadeve ne preiskujejo zaradi vpliva na policijske strukture. Opozarja na vlogo direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada Darka Muženiča, ki ga je vlada imenovala na čelo NPU. “Robert Golob je zahteval, da na čelo Nacionalnega preiskovalnega urada pride Darko Muženič. On je njegov osebni prijatelj in je dosegel vse, za kar ga je rabil – to pomeni, da NPU ne bo Goloba preganjala, dokler bo Muženič tam.”

Ideja “ustavne večine razuma”

Gorenak ob tem poudarja, da govor o ustavni večini ne pomeni, da bi SDS želela sama imeti 60 poslancev. Po njegovih besedah gre za širši politični projekt. “Ustavna večina razuma ne pomeni, da želi Janez Janša imeti 60 poslancev,” pravi. “Pomeni, da bo, če bo sestavil vlado, na mizo vrgel ustavne spremembe – ne samo sodniške, tudi davčno sidro – in da bomo iskali 60 glasov ne glede na to, ali je kdo v opoziciji ali koaliciji.”

Prisluhi so pravzaprav pokazali priznanje, da obstajajo posamezniki z velikim političnim in ekonomskim vplivom ter da ta vpliv sega tudi na področje pravosodja. Prav to pa je po mnenju Vinka Gorenaka razlog, zakaj bi bile nujne ustavne in sistemske spremembe. Po njegovih besedah je pravosodni sistem formalno urejen, vendar je v praksi pod vplivom posameznikov in neformalnih omrežij.

A. G.

The post Razgaljena mreža vplivnežev: Ali so ustavne spremembe ključ za razbitje sistema nedotakljivih? first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Razgaljena mreža vplivnežev: Ali so ustavne spremembe ključ za razbitje sistema nedotakljivih? z dne, 2026-03-11 23:31:01, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/o-svarc-pipanova-razgalila-mreza-vplivov-ali-so-ustavne-spremembe-kljuc-za-razbitje-sistema-nedotakljivih/

Potem ko so prišli na plano najnovejši prisluhi, v katerih je nekdanja ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan na štiri oči priznala, da je ljubljanski župan sodno “nedotakljiv”. Še huje je, da korupcijski primer proti Jankoviću in 21 soobtoženim vodi kar njena sestrična s Specializiranega državnega tožilstva. 

Gre za primer, o katerem je POP TV poročala novembra lani, in sicer da je Specializirano državno tožilstvo zahtevalo sodno preiskavo zoper 21 fizičnih oseb, med katerimi se je znašel tudi dolgoletni župan Ljubljane Zoran Janković. Državno tožilstvo pod vodstvom okrožne državne tožilke Nevene Vukčević je dva meseca pred tem na ljubljansko okrožno sodišče vložilo zahtevo za sodno preiskavo.

Zahteva je bila po navedbah STA vložena po izvedenih kriminalističnih preiskavah gospodarske kriminalitete in sumov korupcije na širšem območju Policijskih uprav Ljubljana, Celje, Nova Gorica in Kranj, pri čemer so bile hišne preiskave izvedene tudi pri županu in na ljubljanski občini. Iz Specializiranega državnega tožilstva so po preiskavah javili, da se preiskuje “sistemsko korupcijo v državni upravi pri pridobivanju gradbenih dovoljenj in zlorabo sredstev Mestne občine Ljubljana”.

Janković je osumljen “sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, dajanje podkupnine, napeljevanje k zlorabi položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti”. Po besedah županovega odvetnika Janeza Koščaka, ki so bile izrečene po preiskavah, se njegovi stranki očita napeljevanje k zlorabi položaja zaradi podpisa dveh sponzorskih pogodb občinskih javnih podjetij Energetika Ljubljana in Voka Snaga z Nogometnim klubom Olimpija. Prav tako je ta izdal, da se je pod drobnogledom policije znašla izdaja enega od gradbenih dovoljenj za gradnjo povezovalnega kanala C0. V zameno za hitrejše pridobivanje gradbenega dovoljenja za izgradnjo kanala C0 naj bi Janković pomagal pri zaposlitvi hčerke načelnice upravne enote. Sporna pa naj bi bila sicer tudi “ravnanja pri izdaji gradbenega dovoljenja za stanovanjsko sosesko Bellevue Living v bližini Hale Tivoli”.

Bo sestrična poskrbela, da bo Janković še naprej nedotakljiv?

Župan, ki vse očitane nepravilnosti zanika, se je z očitki tožilstva soočil 25. novembra, ko je stopil pred preiskovalno sodnico. V luči velikega števila osumljencev je bilo že tedaj jasno, da bodo vsa zaslišanja potekala še nekaj časa, dokler preiskovalna sodnica ne bo sprejela odločitve o uvedbi sodne preiskave zoper Jankovića. Ker je Vukčevićeva kot vodja Civilno-finančnega oddelka s korupcijo iz prve roke seznanjena z delovanjem na Specializiranem državnem tožilstvu, se seveda lahko porodi vprašanje, ali je morebiti Dominika Švarc Pipan kakšne informacije ali namige za svoje navedbe prejela s strani sorodnice.

Opomnimo, da je nedavno razkritje prisluha Švarc Pipanovi, ki je zaokrožil v javnosti, še posebej šokantno, zlasti v delu, kjer je ta razgalila delovanje globoke države. Janković, ki ga je označila za “izredno uspešnega” nekdanjega direktorja Mercatorja, ki se zdaj “odkrito” več ne ukvarja s poslom, vendar naj bi bil še vedno odprt “za sodelovanje”, ima po njenih besedah dovolj vpliva na premierja, da lahko vpliva na njegove odločitve, oba pa naj bi imela skupne poslovne in politične interese. Župana je označila za “enablerja” oziroma omogočevalca z mehko močjo in hkrati priznala, da ima “velik vpliv – resnično velik”.

“Močan je v vseh pogledih: politično, ekonomsko, poslovno. Imun na vse – vse, kar sprožijo proti njemu, pade na sodišču,” je dala vedeti in celo namignila, da bi lahko šlo pri nekaterih primerih tudi za pristranskost sodišč, saj bi po njenem mnenju nekateri postopki morali iti naprej, pa niso.

Sicer je res, da je Janković junija 2014 v pogovorni oddaji za hrvaško televizijo sam dejal, da ga ni prav nič strah, da bi bil v Sloveniji obsojen, saj je ves čas velik nasprotnik Janeza Janše, a v luči dileme, ki se je pojavila ob razkritju prisluhov, smo se odločili obrniti še na Specializirano državno tožilstvo. Ko prejmemo odgovor, ga objavimo naknadno.

A. H.

The post Bo sestrična nekdanje ministrice poskrbela za nadaljnjo sodno nedotakljivost Jankovića? first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Bo sestrična nekdanje ministrice poskrbela za nadaljnjo sodno nedotakljivost Jankovića? z dne, 2026-03-11 23:31:09, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/o-je-nekdanja-ministrica-svoje-zakljucke-glede-jankovica-oblikovala-tudi-na-podlagi-sorodstvenih-povezav-na-sdt/

*]:pointer-events-auto scroll-mt-[calc(var(–header-height)+min(200px,max(70px,20svh)))]” dir=”auto” tabindex=”-1″ data-turn-id=”request-WEB:e0682dde-3410-492f-8fec-a3cf8adb490a-3″ data-testid=”conversation-turn-8″ data-scroll-anchor=”true” data-turn=”assistant”>

Golob je pred dnevi na predvolilnem soočenju slovensko prihodnost komično primerjal s Singapurjem. Se pravi z državo, katere državljani uživajo skoraj absolutno ekonomsko svobodo in velja za neoliberalna nebesa – z nizkimi davki, podjetjem prijaznim mankom regulacije in poslovnim okoljem, ki vabi vse investitorje, tako domače kot tuje. Vlada Roberta Goloba je bila diametralno nasprotje tega.

V času vlade Roberta Goloba smo pogosto govorili, da gre za vlado, ki bije tiho vojno z gospodarstvom – ne le na področju drastične socialistične uravnilovke pri dohodninski lestvici, ampak tudi v primeru regulacije, za katero je bilo pogosto videti, da obstaja predvsem zato, da se gospodarstvu nagaja.

Preberite še: Katere stranke so se poniževale pri Jenullu?

Odklop in štempljanje – simbol Golobovega nagajanja gospodarstvu

Spomnimo se le zloglasne (in še danes veljavne) novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki je v javnosti ponarodela kot “zakon o štempljanju”. Ta je drastično posegla v beleženje evidence delovnega časa in povzročila dodatno birokratsko navlako tako za delodajalce kot (predvsem) delojemalce, ki so morali po novem beležiti vsak odhod z dela, malico in celo “čik pavzo”.

Zakon je bil predvsem simbol premoči sindikatov in stranke Levica – torej skrajno levega elementa v vladi, ki vlado vodi, usmerja in ji daje vizijo. Včasih se zdi, kot da je predsednik vlade Robert Golob zgolj potnik na vlaku, katerega strojevodja je Levica.

Pri tem je zanimiv tudi interni koalicijski boj med Levico in njeno politično sestrično SD. Minister za gospodarstvo Matjaž Han namreč ni skrival nezadovoljstva nad zakonom in ga je celo označil za neizvedljivega. “Možnost nekega gentlemanskega dogovora najbrž obstaja. Tudi to, da smo naredili napako, bomo morali priznati,” je samozavestno povedal Han, kljub temu da je bil zakon aprila v državnem zboru podprt s strani celotne koalicije.

Na koncu je seveda obveljala beseda Levice – zakon še danes velja in aktivno moti delovni proces.

Še en zakon, za katerega je bilo videti, kot da cilja predvsem na čim bolj učinkovito nagajanje podjetnikom, je bil t. i. “zakon o odklopu”, natančneje novela ZDR-1D, ki je uzakonila pravico do odklopa. Uzakonjena pravica do odklopa po razlagi Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi stranka Levica, pomeni, da mora delodajalec zagotoviti, da ne posega v prosti čas delavca v času dnevnega ali tedenskega počitka, izrabe letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela. Delodajalci so morali ustrezne ukrepe glede pravice do odklopa sprejeti do 16. novembra 2024.

Morda je zakon pisan z mislijo na predsednika vlade Roberta Goloba, ki pogosto dopustuje – tokrat dopust preživlja na Lošinju na Hrvaškem. Tudi kot politični direktor podjetja GEN-I naj bi po navedbah naših virov slovel kot direktor, ki je na delovnem mestu prebil relativno malo časa, svojim podrejenim pa naj bi zabičal, da ga popoldne in med dopustom ne smejo motiti.

Vlada je pač koletivni organ, se pravi stroj, ki ga od zadaj poganjajo uradniki, delno pa tudi politika (ideološko predvsem stranka Levica). V času novih obrazov, ko izvršilna oblast itak večinoma stagnira je funkcija predsednika vlade reducirana do te mere, da se sploh ne opazi ko ga ni – kot kakšnega evropskega monarha. Sicer je res nerodno, ko doma poplavljenci dve in pol leti po poplavah še kar čakajo na rešitve, medtem ko Golob izletka v Parizu in se ga ne sme motiti, a država pač ni politika – od nje se ne pričakuje, da se bo kaj naredilo.

Še en podoben zakon, ki je nastal v nedrju ministrstev za preganjanje dolgčasa je bil vladni ukaz, a morajo podjetja z več kot 50 zaposlenimi do konca 2023 pripraviti interne akte, s katerim določijo poverjenika, ki bo sprejemal prijate t. i. “žvižgačev”. Poročila o tako zbranih podatkih morajo potem podjetja pošiljati KPK in s tem izgubljati ogromno energije in časa, namesto, da bi se ukvarjali s tem kako proizvesti čim več dodane vrednosti na delavca.

Z davki in novimi obremenitvami nad zasebno podjetniško pobudo

Še bolj izrazit del vladne “vojne” z gospodarstvom je drastično višanje davkov in prispevkov. Takoj na začetku mandata je Golobova vlada ukinila Janševo dohodninsko reformo, s tem delavcem uradla več kot 7 tisoč evrov, delodajalcem pa onemogočila, da svoje pridne delavce bolj nagradijo. Na drugi strani je skrbela za socialistično uravnilovko: umetno dvigovanje minimalne plače (brez ekonomske osnove in predvsem v korist proračuna, ne pa delavca), prav tako pa je na vrat na nos sprejela dodatno breme za delodajalce: t. i. božičnico, ki so jo nato vladni ateistični nihilisti preimenovali v “zimski regres”. V tem primeru je šlo za solo akcijo premiera, o kateri celo minister za gospodarstvo Matjaž Han ni vedel nič, a je nato zakon podložno sprejel.

Poleg bombandiranja z vedno višjimi stroški dela, pa so delodajalci utrpeli še dodatno višanje davkov na dobiček pravnih oseb, normirani delavci pa so bili praktično prisiljeni svoja podjetja preimenovati v običajne “espeje”, saj so povsem izničili davčne ugodnosti za to – v Sloveniji med intelektualci z visoko dodano vrednostjo zelo priljubljeno – obliko dela. Poleg tega so nekaj časa tistim, ki so zaprli normiran espe celo pet let onemogočali ponovno odprtje, kar je bila prava katastrofa za npr. sezonske delavce, ki delajo le tri ali štiri mesece. Na koncu je celo socialistična vlada ugotovila, da je bil to vendarle korak predaleč in je ukrep umaknila. Kljub temu so normiranci danes drastično bolj obdavčeni kot so bili v času Janševe vlade. Marsikateri od njih je zato normirano podjetje zaprl, oz. se preoblikoval v običajni espe, kjer se bo pridružil drugim espejem pri tradicionalnem prikrivanju dobička z raznimi oblikami stroškov. Na koncu bo država dobila manj, prav tako se bodo z več biorkracije morali ukvarjati tudi podjetniki. Izgubili bomo vsi.

Slovenija ni Singapur

Slovenija že pred prihodom Golobove skrajno leve vlade ni bila niti podobna Singapurju, čeprav je bila Janševa dohodninska reforma, ki je razbremenila davke na delo in zvišala neto plače brez dodatnih stroškov za delodajalca, vendarle korak v pravo smer. Po štirih letih redistributivnega socializma in nagajanja gospodarstvu pa smo šli v povsem drugo smer, kot Singapur.

Kaj pravijo številke? Če pogledamo konkretne empirične podatke, je razlika med Slovenijo in Singapurjem zelo jasna. Po Indeksu ekonomske svobode (Index of Economic Freedom) ima Singapur približno 84 točk od 100, kar ga uvršča na 1. mesto na svetu, medtem ko ima Slovenija približno 69 točk in je okoli 34. mesta na svetu. ŠPri davčni obremenitvi ima Singapur približno 90 točk, Slovenija pa približno 57, kar kaže na bistveno višje davke in večjo obremenitev gospodarstva v Sloveniji. Pri svobodi trgovine ima Singapur okoli 95 točk, Slovenija približno 80, pri investicijski svobodi pa približno 90 proti 70. To pomeni, da je v Singapurju za podjetja in investitorje bistveno manj omejitev kot v Sloveniji.odobno sliko pokaže tudi druga velika raziskava, ki jo pripravlja Fraser Institute. V njihovem poročilu Economic Freedom of the World Singapur dosega približno 8,7 od 10 in spada med najbolj svobodne ekonomije, medtem ko ima Slovenija približno 7,1 od 10 in je precej nižje na lestvici.

Surove številke pa ne povedo celotne zgodbe. Če primerjamo gospodarsko svobodo v Slovenije in Singapurja, postane razlika zelo očitna tudi na povsem konkretni ravni. Singapur že desetletja velja za eno najbolj ekonomsko svobodnih držav na svetu, medtem ko Slovenija država, ki je tudi proti hiperregulativni Evropi še korak naprej in evropske direktive v svoje zakondaje implementira še strožje kot že tako stroga evropska zakonodaja.  V Singapurju je ustanavljanje podjetja izjemno hitro in enostavno. Podjetnik lahko podjetje registrira v enem dnevu, administrativni postopki pa so minimalni. Davki na podjetja so veliko nižji kot v Sloveniji, pravila poslovanja pa stabilna in predvidljiva. Država ima zelo odprto trgovinsko politiko, malo carin in malo omejitev za tuje investicije. Zaradi tega je Singapur postal eno najpomembnejših svetovnih poslovnih in finančnih središč, kamor prihajajo podjetja in kapital z vsega sveta. V Sloveniji je položaj precej drugačen. Ustanavljanje podjetja je sicer formalno mogoče razmeroma hitro, vendar podjetja naletijo na več birokracije, regulacije in administrativnih postopkov kot v Singapurju. Davčna obremenitev dela je precej višja, država ima večjo vlogo v gospodarstvu, regulacija trga dela pa je strožja.

Pomembna razlika je tudi v velikosti javnega sektorja. V Sloveniji država prek javne porabe in državnih podjetij pomembno vpliva na gospodarstvo. V Singapurju je javni sektor veliko manši, državna podjetja sicer obstajajo, a jih je veliko manj, poslovno okolje pa je zasnovano tako, da je učinkovito, konkurenčno in močno usmerjeno v privabljanje investicij ter podjetništva. Državna podjetja se privatizirajo in iščejo tuje lastnike, Slovenska obstajajo kot “zombi podjetja” namenjena konzerviranju strankarskega kadra, medtem ko je dobiček drugotnega pomena (oz. celo demoniziran!)

Medtem ko singapurska vlada skrbi za varnost prek vojske in policije, podjetnikom praktično pusti, skoraj vso ekonomsko svobodo – država se enostavno ne vmešava v delovanje gospodarstva. To pa je popolno nasprotje delovanja Golobove vlade. Kdor res Singapur, oz. želi državo, ki bo postala slovanski tiger po vzoru azijskih tigrov, bo volil desno vlado, ki podpira ekonomski liberalizem, ne pa preživete kolektiviste, ki nam vladajo v tem trenutku. Sicer pa po inspiracijo niti ni treba na daljnji vzhod. Država, ki zvesto prakticira neoliberalni model ekonomske svobode obstaja tudi v EU. Reče se ji Poljska. Medtem, ko smo mi 25 let stopicali na mestu, so nas dohiteli. Le zato, ker je tam lažje opravljati gospodarsko dejavnosti kot pri nas.

Mitja Iršič

The post Zakaj pod Golobom Slovenija nikoli ne bo postala Singapur? first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Zakaj pod Golobom Slovenija nikoli ne bo postala Singapur? z dne, 2026-03-11 23:31:11, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/o-zakaj-pod-golobovo-vlado-slovenija-nikoli-ne-bo-postala-singapur/

Če bi bile parlamentarne volitve to nedeljo, bi slavila največja opozicijska stranka SDS. Zadnja anketa, ki jo je med 6. in 10. marcem izvedla agencija Parsifal, kaže, da SDS še naprej ohranja precejšnje vodstvo pred vladajočo stranko Gibanje Svoboda, ki jo te dni bremenijo razkritja šokantnih posnetkov pogovorov, v katerih glavno akterko predstavlja nekdanja generalna sekretarka stranke.

Največji razkorak med največjima strankama je opazen med volivci, ki so opredeljeni in bi se zagotovo udeležili volitev. Naslednjih državnozborskih volitev se bo zagotovo udeležilo 63,1 odstotka anketirancev, kar je manj kot pri prejšnjem merjenju, ko je 68,7 odstotka ljudi reklo, da bi se zagotovo udeležili volitev. 5,9 odstotka vprašanih pravi, da se volitev nikakor ne bodo udeležili.

V kolikor upoštevamo vse anketirance, bi SDS uživala 22,5-odstotno podporo, Svoboda pa 17,3-odstotno podporo. Sledili bi Demokrati s 7-odstotno podporo in združena lista Levice in Vesne s 6-odstotno podporo. Nad parlamentarni prag bi se uspelo uvrstiti še stranki SD (5,7 odstotka) in skupni listi strank NSi, SLS in Fokus (5,6 odstotka).

13,7 odstotka vprašanih je še neodločenih, koga bi volili, 5,7 odstotka pa je takih, ki ne bi volilo nobene izmed strank. Če si pogledamo križanje med demografskimi in vsebinsko spremenljivko, lahko vidimo, da med podporniki SDS prevladujejo moški, tisti, ki so v najstarejši starostni skupini (55 let in več), in tisti s srednješolsko izobrazbo. Med podporniki trenutno vladajoče stranke prevladujejo ženske, največ jih pripada najstarejši starostni skupini in ima dokončano ali nedokončano osnovnošolsko izobrazbo.

Med podporniki Demokratov prevladujejo moški, tisti, ki so v srednji starostni skupini (35–54 let), in tisti, ki imajo najvišjo izobrazbo. Ženske prevladujejo med podporniki Levice in Vesne. Med njihovimi podporniki je največ tistih, ki so del najmlajše starostne skupine (18–34 let) in imajo najvišjo doseženo izobrazbo. Moški prevladujejo med podporniki SD kot tudi skupne liste NSi, SLS in Fokus. Medtem ko največ podpornikov SD prihaja iz najmlajše starostne skupine, največ podpornikov skupne liste izhaja iz najstarejše starostne skupine. Tisti s poklicno izobrazbo prevladujejo med podporniki SD, tisti z najnižjo izobrazbo pa pri skupni listi.

Če si pogledamo rezultate med opredeljenimi volivci, lahko vidimo, da bi 30 odstotkov vprašanih volilo SDS, Svobodo bi volilo 23,1 odstotka vprašanih, Demokrate pa 9,2 odstotka vprašanih. 7,9 odstotka vprašanih bi volilo listo Levice in Vesne, 7,6 odstotka vprašanih SD, 7,5 odstotka anketiranih pa listo NSi, SLS in Fokus.

Med tistimi, ki se bodo volitev zagotovo udeležili, bi jih največ (27,2 odstotka) podprlo SDS, sledijo Svoboda (20,3 odstotka), Demokrati (8 odstotkov), lista Levice in Vesne (7,7 odstotka), lista NSi, SLS in Fokus (6,3 odstotka) ter SD (5,8 odstotka).

Če pa si pogledamo podporo le med tistimi, ki so opredeljeni in bi se zagotovo udeležili volitev, bi se SDS s kar 32,2-odstotno podporo zavihtela na prvo mesto. Sledili bi Svoboda s 24,1-odstotno podporo in Demokrati z 9,4-odstotno podporo. Lista Levice in Vesne bi se z 9,1-odstotno podporo uvrstila na četrto mesto, sledili pa bi skupna lista NSi, SLS in Fokus s 7,5-odstotno podporo ter SD s 6,9-odstotno podporo.

Če razvrstitev strank primerjamo s tisto iz prejšnjega tedna, lahko vidimo, da na prvem in drugem mestu ni sprememb. Izenačitve največjih strank sicer ne bilo niti pričakovati v luči afere s posnetki, ki iz dneva v dan curljajo na površje in na vodilno stranko mečejo temno luč. Ker se je merjenje začelo že 6. marca, v osrednjih medijih pa se je o aferi pričelo poročati šele na začetku tega tedna, je težko govoriti o tem kolikšen bo celoten vpliv afere, še posebej, ker ne vemo, koliko takšnih posnetkov bo še pricurljalo v javnost. Videti pa je mogoče, da se je precej izboljšala pozicija Demokratov, ki so napredovali s petega na tretje mesto. Listi Levice in Vesne je uspelo prehiteti koalicijsko SD. Odkar stranka Prerod ne sodeluje več toliko v soočenjih, se ji je začela podpora zmanjševati. Čeprav je uspela stranka Resni.ca prehiteti Prerod, pa ji še vedno ne kaže uvrstitev v parlament. Vseeno pa njenega vstopa v parlament ni mogoče izključiti, saj se nahaja blizu parlamentarnega praga.

Ž. N.

The post [Anketa Parsifal]: Stranka SDS še naprej ohranja trdno vodstvo pred Golobovo Svobodo first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom [Anketa Parsifal]: Stranka SDS še naprej ohranja trdno vodstvo pred Golobovo Svobodo z dne, 2026-03-11 18:46:11, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/anketa-parsifal-stranka-sds-se-naprej-ohranja-trdno-vodstvo-pred-golobovo-svobodo/

Po neuradnih informacijah iz policijskih in tožilskih vrst, ki jih je danes na platformi X objavil novinar in politični analitik Mirko Mayer, naj bi na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani (ODT LJ) trenutno pregledovali predlog policije za izvedbo hišnih preiskav pri osebah, povezanih s stranko Nova Slovenija (NSi).

Če tožilstvo predlog vloži pri preiskovalnem sodniku, bi lahko preiskave potekale tik pred volilnim molkom – kar bi pomenilo novo stopnjevanje pritiska na opozicijsko stranko v ključnem predvolilnem obdobju. Mayer v objavi neposredno opozarja: “Golob gre s svojim vplivom na represivni aparat, kot kaže, na polno. Preganjavica, ki jo lahko opazimo tudi na soočenjih, je torej resnična.”

Te neuradne informacije prihajajo v času, ko je NSi že tarča več postopkov, ki jih opozicija označuje za politično motivirane. Specializirano državno tožilstvo (SDT) – ki ga vodi Darja Šlibar, mati Nike Podakar, predsednice podmladka Gibanja Svoboda – je januarja 2026 vložilo obtožni predlog zoper štiri člane ali nekdanje člane parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) iz vrst NSi: Mateja Tonina, Jerneja Vrtovca, Jožefa Horvata in Janeza Žaklja. Obtožba se nanaša na domnevno zlorabo uradnega položaja v zvezi z nadzorom nad obveščevalnimi službami leta 2023.

NSi in številni pravni strokovnjaki (med njimi Ernest Petrič, Ludvik Toplak in nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic) zadevo označujejo za montirano in politično motivirano, namenjeno zastraševanju parlamentarnega nadzora. Nekdanji ustavni sodnik in zagovornik izbrisanih Matevž Krivic je v javnem pismu, ki ga je objavilo več medijev, kritično nastopil do delovanja tožilstva. “Odločno obsojam očitno zlorabo specialnega državnega tožilstva v predvolilne namene, ki se je zgodilo, ko je tožilka po dveh letih zavlačevanja šele tik pred volitvami sprožila kazenski postopek zoper štiri poslance opozicije,” je zapisal. Dodal je, da je tožilstvo o tem obvestilo medije, preden so obtoženi na obtožbo lahko reagirali. “Slednje, skupaj s časom, ko se je to zgodilo, je zame jasen dokaz, da je tu tožilstvo zagrešilo neprimerno hujšo zlorabo položaja kot morda obtoženi,” je sklenil nekdanji ustavni sodnik, je poročal MMC RTV. Dodatno je Evropski parlament 9. marca 2026 prejel zahtevo SDT za odvzem poslanske imunitete evroposlancu Mateju Toninu (NSi/EPP) v isti zadevi KNOVS. Postopek teče v odboru JURI, končno odločitev pa bo sprejela plenarna seja EP.

Zdaj se po Mayerjevih informacijah odpira nova fronta – morebitne hišne preiskave pri osebah, povezanih z NSi, kar bi lahko pomenilo fizični vdor v zasebnost in dodatno medijsko razvpitost tik pred volitvami.

Očitno ocena o Golobovi “preganjavici” ni le špekulacija
Predsednik vlade Robert Golob je v zadnjih mesecih na televizijskih soočenjih večkrat pokazal vidno živčnost, agresivnost in zadirčnost – kar je opazil tudi širši javni prostor in komentatorji. V soočenjih na POP TV in RTV Slovenija je njegovo vedenje pogosto preseglo običajno politično razpravo: nasprotoval je z osebnimi napadi, prekinjal sogovornike in kazal frustracijo, ko so ga pritiskali na odgovornost za gospodarske, varnostne ali zunanjepolitične teme.

Takšno vedenje – v kombinaciji z neuradnimi informacijami o pritiskih na opozicijo in dejstvom, da postopke vodi tožilka, katere hči vodi podmladek vladne stranke – nakazuje, da premierju močno teče voda v grlo. Volilne ankete kažejo tesen boj, vladna koalicija pa se sooča z naraščajočim nezadovoljstvom zaradi inflacije, davčnih obremenitev in varnostnih izzivov. V takšnem položaju se zdi, da se Golob poslužuje vseh razpoložljivih vzvodov, da oslabi najmočnejše opozicijske igralce in ohrani oblast, ne glede na videz ali ceno.

T.B.

The post Represivni aparat v službi Svobode tik pred volitvami: Predlog za racije pri NSi že na mizi tožilstva? first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Represivni aparat v službi Svobode tik pred volitvami: Predlog za racije pri NSi že na mizi tožilstva? z dne, 2026-03-11 17:30:56, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/represivni-aparat-v-sluzbi-svobode-tik-pred-volitvami-predlog-za-racije-pri-nsi-ze-na-mizi-tozilstva/

Ukrajinske oborožene sile so prevzele nadzor nad skoraj celotnim območjem Dnipropetrovske oblasti, kar predstavlja največji uspeh od začetka aktualne ukrajinske protiofenzive.

Po besedah generala Oleksandra Komarenka, vodje glavnega operativnega direktorata ukrajinskega generalštaba, so ukrajinske enote Rusiji odvzele več kot 400 km² ozemlja. Gre za skoraj celotno območje omenjene oblasti, poroča o2.pl.

Za popoln nadzor morajo prevzeti le še dve manjši naselji, medtem ko so na nekaterih območjih že odstranili posamezne ruske vojake, ki so se prebili v zaledje.

Analitiki ameriškega Inštituta za preučevanje vojne (ISW) poudarjajo, da so pri operaciji ključno vlogo odigrali droni ter neugodne vremenske razmere za rusko stran.

Poleg tega je operativno delovanje ruskih vojakov otežilo tudi blokiranje povezave Starlink, ki ga je izvedel SpaceX, opozarjajo analitiki.

Zaradi teh dejavnikov so bile ruske enote slabše usklajene in izolirane, ukrajinska vojska pa je napredovala hitreje kot ruske sile.

Strokovnjaki iz ISW dodajajo, da so že decembra napovedovali, da bi lahko ukrajinski napad na tem območju prinesel uspeh.

Domen Mezeg

The post Ukrajinska protiofenziva: ruske sile izrinjene iz ključne regije first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Ukrajinska protiofenziva: ruske sile izrinjene iz ključne regije z dne, 2026-03-11 16:16:39, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/ukrajinska-protiofenziva-ruske-sile-izrinjene-iz-kljucne-regije/

*]:pointer-events-auto scroll-mt-[calc(var(–header-height)+min(200px,max(70px,20svh)))]” dir=”auto” tabindex=”-1″ data-turn-id=”request-WEB:e0682dde-3410-492f-8fec-a3cf8adb490a-1″ data-testid=”conversation-turn-4″ data-scroll-anchor=”true” data-turn=”assistant”>

Na dan je prišla serija prisluhov, zaradi katerih bi morala nemudoma odstopiti celotna vlada. V njih ključno vlogo igra Dominika Švarc Pipan, ki kot lobistka klientki razlaga, da je Zoran Janković “nedotakljiv”, da Robert Golob še vedno vodi GEN-I iz ozadja ter da imajo v primeru zmage na volitvah (tuji lobisti) neposredno pot do predsednika vlade in državnih podjetij.

V prvem posnetku Švarc Pipanova z lobistko govori o Tini Gaber, ki se je v času posnetka očitno ravno poročila s predsednikom vlade Robertom Golobom. V posnetku razlaga, kako sta s soprogo premiera dobri prijateljici in da je glede nekaterih državnih vprašanj včasih v stiku kar z njo, namesto z Golobom samim. Poleg kontaktov s prvo damo Tino Gaber in predsednikom vlade Robertom Golobom padla ministrica sogovornici razlaga, da je v nenehnem stiku tudi z Damirjem Črnčecem, nekdanjim državnim sekretarjem za obrambo; dr. Emilijo Stojmenovo Duh, nekdanjo ministrico za digitalno transformacijo; Vojkom Volkom, državnim sekretarjem za nacionalno in mednarodno varnost; Žigo Debeljakom, predsednikom uprave SDH; Maksom Helblom, predsednikom uprave GEN-I; in njegovo ženo Barbaro Kolenko Helbl, generalno sekretarko vlade RS.

Preberite še: Afera “Litijska” se razvija po pričakovanjih: pravosodje preganja zgolj sodelavce Švarc Pipanove

Švarc Pipanova je torej – kljub hudim obtožbam o zlorabi pri nakupu stavbe na Litijski 51 – tudi po svojem odstopu praktično ohranila neomejen dostop do ključnih odločevalcev znotraj izvršilne veje oblasti, s čimer se je lobistki tudi hvalila.

“Klientom” razlaga, kako naj se pogovarjajo s predstavniki vlade

Švarc Pipanova Damirja Črnčeca označuje za “zelo močnega človeka”, s katerim se je srečala, ta pa ji je dejal, da “uspešno lobira”. Sama mu je odgovorila, da ne lobira, ampak da posreduje (“brokering”). Prav tako omenja še eno padlo ministrico, Emilijo Stojmenovo Duh, ki bi jo rada vključila v svoj projekt.

Za kakšen projekt gre, ni jasno, vendar je iz pogovora mogoče sklepati, da gre za energetsko infrastrukturo, saj se omenja “grid” (omrežje), sogovornici pa se večkrat sklicujeta na podjetje GEN-I. Švarc Pipanova pravi, da je lahko Stojmenova Duh “koristna”.

V pogovoru razkrije tudi, da je predsednik vlade želel zaščititi tako njo kot Stojmenovo Duh in ju še dva meseca prepričeval, naj ostaneta na položajih. Nato sta odstopili zaradi političnega bremena, vendar naj bi ju Robert Golob še vedno ohranil kot “svetovalki iz sence”. Priznala je tudi, da je bila njena stranka “vpletena v škandal”, ki je pripeljal do njenega odstopa – šlo je za nakup stavbe na Litijski 51.

Lobistki je razložila tudi, s kom in kako se mora pogovarjati, da bo dosegla svoje cilje. Ob tem se hvali s svojimi poznanstvi znotraj izvršilne veje oblasti in pravi, da to pove vsem svojim “klientom”. Pojasni tudi, da že iz otroštva prijateljuje z Maksom Helblom, predsednikom uprave GEN-I, in da je Robert Golob iz podjetja GEN-I v vlado pripeljal svoje ljudi, med drugim Barbaro Kolenko Helbl, generalno sekretarko vlade.

Golob obvladuje GEN-I

V drugem posnetku Švarc Pipanova lobistki brez težav pojasni, da Robert Golob prek obvodov še vedno obvladuje GEN-I, energetsko podjetje, iz katerega je tudi prišel. Ko se je pogovarjala z vodstvom podjetja, naj bi ji razložili, naj se glede odločitev pogovarja kar z “Robertom”, saj se nobena odločitev ne sprejema mimo njega. Direktor naj bi imel le “formalni” položaj, podjetje pa naj bi naredilo to, kar jim bo on rekel – vendar naj se o tem ne bi govorilo na glas.

To opravičuje z besedami, da je Slovenija majhna država in da so vsi “ena velika družina”. Po njenih besedah vsi v menedžmentu vedo, da potrebujejo zeleno luč s strani Roberta Goloba, preden sprejmejo kakršno koli pomembno odločitev. Lobistka je ob tem zatrdila, da ni vedela, da predsednik vlade še vedno vodi državno podjetje, ter Švarc Pipanovo vprašala, ali bi bilo morda bolje, če bi Golob izgubil volitve in bi se vrnil v GEN-I, kjer je bil prej direktor. Švarc Pipanova je odgovorila, da v vsakem primeru še vedno vodi podjetje in da ga trenutno tako ali tako vodijo “njeni prijatelji”.ž

Lobistko je skrbelo, da bi Golob v primeru poraza na volitvah izgubil tudi ves svoj vpliv. Švarc Pipanova jo je pomirila, da vpliv iz ozadja ostaja. Po njenih besedah bo Golob želel nazaj v GEN-I, če pa ostane na oblasti, imajo lobisti “direktno pot”: lahko pokličejo po telefonu, on pa da zeleno luč za projekte ter jih usmeri, s kom se morajo in s kom se ne smejo pogovarjati.

Jasno je torej, da je nekdanja ministrica igrala nekakšno vlogo ministra za energetiko v senci in prek predsednika vlade za lobiste urejala posle.

Globoka država razgaljena

Tretji posnetek je po vsebini najtežji. V njem Švarc Pipanova povsem razgali delovanje tako imenovane globoke države, ki deluje natanko tako, kot so si jo do zdaj razlagali laiki po gostilnah.

Zorana Jankovića označi za “izredno uspešnega” nekdanjega direktorja Mercatorja, ki se zdaj “odkrito” več ne ukvarja s poslom, vendar naj bi bil še vedno odprt “za sodelovanje”. Kot potencialno zanimiva za posel omenja severne dele Ljubljane. Ob tem pove, da se dobro razume tako z županom Sašem Arsenovičem kot z županom Zoranom Jankovićem, ki ga pozna že več kot 20 let.

Po njenih besedah ima Janković dovolj vpliva na Roberta Goloba, da lahko vpliva na njegove odločitve, oba pa naj bi imela skupne poslovne in politične interese. Jankovića označi za “enablerja” oziroma omogočevalca z mehko močjo. Hkrati prizna, da ima “velik vpliv – resnično velik. Močan je v vseh pogledih: politično, ekonomsko, poslovno. Imun na vse – vse, kar sprožijo proti njemu, pade na sodišču.” Celo sama namigne, da bi lahko šlo pri nekaterih primerih tudi za pristranskost sodišč, saj bi po njenem mnenju nekateri postopki morali iti naprej, pa niso.

Prav tako prizna, da obstajajo povezave med upravno enoto (ki spada pod ministrstvo) in Mestno občino Ljubljana glede izdaje dovoljenj – konkretno v primeru spornega Kanala C0. Po njenih besedah na upravni enoti niso želeli izdati dovoljenja zato, ker “oni niso imeli nič od tega”.

Omeni tudi Milana Kučana, za katerega pravi, da je zelo močan v levičarski politiki v Sloveniji, in ga poleg Jankovića označi kot “king-makerja”.

Levica kot cosa nostra

Če prisluhe poskušamo razložiti preprosto: ministrica za pravosodje, ki je vodila resor, katerega osnovni namen je upravljanje sistema, ki skrbi za temeljne postulate pravne države, je na štiri oči priznala, da je ljubljanski župan “nedotakljiv” in da se je tudi sama spraševala o objektivnosti sodišč.

Izvedeli smo tudi, da Robert Golob po njenih besedah še vedno vodi GEN-I in da se nobena pomembna odločitev ne sprejema brez njega. Lobisti naj bi se glede ključnih odločitev obračali neposredno nanj – posredno prek Dominike Švarc Pipan. Če Golob ostane na oblasti, imajo tuji lobisti “direktno pot” do predsednika vlade, zlasti pri projektih, povezanih z GEN-I, ki ga vodijo “prijatelji” nekdanje ministrice.

Iz pogovorov je razvidno tudi, da naj bi političarke, ki so padle zaradi korupcijskih afer, še vedno delovale znotraj sistema oblasti, le da v senci. Dominika Švarc Pipan je obenem priznala, da je bila tudi njena stranka vpletena v škandal z nakupom stavbe na Litijski 51.

Če so navedbe iz prisluhov resnične, kažejo na sliko političnega sistema, v katerem del oblasti deluje kot zaprta mreža osebnih povezav in interesov – skoraj kot velika družina, kjer je država razumljena kot “njihova stvar” oziroma “cosa nostra”.

I. K.

The post [Video] Afera vseh afer: Švarc Pipanova v prisluhih o nedotakljivem Jankoviću in Golobu, ki še vedno vodi Gen-I first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom [Video] Afera vseh afer: Švarc Pipanova v prisluhih o nedotakljivem Jankoviću in Golobu, ki še vedno vodi Gen-I z dne, 2026-03-11 13:45:51, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/video-afera-vseh-afer-svarc-pipanova-v-prisluhih-o-nedotakljivem-jankovicu-golobu-ki-se-vedno-vodi-gen-i/

Golobova vlada želi izvleči vsak atom javno-intencijskih davkoplačevalskih evrov za samopromocijo. Hodijo od ene izsiljene otvoritve do druge – ministrica za zdravje je pred kratkim otvorila celo dvigalo! Ker pa drugi tir, kralj aneksov, ne bo dokončan do ustreznega datuma za predvolilno promocijo, so prek Slovenskih železnic, ki jih upravljajo, izsilili celo protokolarni vlak, ki se bo zapeljal po nedokončanem gradbišču. Vse za fotografijo in predvolilno propagando.

Kot so napovedali na vladi, se bo predsednik vlade Robert Golob skupaj z ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek udeležil slovesnosti “ob prevoznosti nove železniške proge drugi tir Divača–Koper”, ki pa je v resnici še daleč od dejanske prevoznosti. Iz tega razloga se bo premier namesto s pravim vlakom po delovišču zapeljal kar s preizkusnim vlakom. Slovesnost bo potekala pri predoru T8 v Kopru in bo odprta za medije.

Preizkusna vožnja, odgovornosti pa se otepajo vsi pristojni organi

Portal Info360 se je obrnil na Agencijo za železniški promet (AŽP), ki je sicer pristojni varnostni organ, kjer so povedali, da na gradbišču nimajo pristojnosti, kar je po svoje pomenljivo. Ker delovišča še ne razumejo kot dokončane proge, je njihova interpretacija, da tudi za preizkusni vlak niso pristojni. Še več – z dogodkom niti niso seznanjeni.

Poudariti je treba, da preizkusne vožnje same po sebi niso prepovedane, saj se opravljajo tudi takrat, ko proga še ni pripravljena za redni promet. Takšne vožnje so sicer običajen del testiranja infrastrukture, vendar jih zaradi varnosti izvajajo strokovnjaki, brez civilnih potnikov in predvsem brez politične simbolike. Testne vožnje bi namreč lahko za splošno javnost predstavljale določeno mero nevarnosti.

Pri železniških projektih se preizkusne vožnje običajno izvajajo v strogo nadzorovanih pogojih in predvsem s strokovnim osebjem, ki spremlja delovanje infrastrukture in vlakovnih sistemov. Namen teh voženj je odkrivanje morebitnih tehničnih napak, ne pa javna predstavitev projekta. Če infrastruktura še ni v celoti zaključena in certificirana za redno uporabo, obstaja več potencialnih tveganj. Med njimi so nepopolno testirani signalno-varnostni sistemi, nepreverjena stabilnost nekaterih elementov proge ali pa nedokončana logistika za izredne razmere.

Da gre za kontroverzno potezo, so se očitno začeli zavedati celo na ministrstvu za infrastrukturo, kjer do konca ne želijo izdati, ali se bo trenutna ministrica in skorajšnja iskalka zaposlitve Alenka Bratušek res tudi sama udeležila dogodka.

I. K.

The post Predvolilna farsa: Golob in Bratušek se bosta kar po delovišču drugega tira zapeljala s protokolarnim vlakom first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Predvolilna farsa: Golob in Bratušek se bosta kar po delovišču drugega tira zapeljala s protokolarnim vlakom z dne, 2026-03-12 16:33:16, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/predvolilna-farsa-golob-in-bratusek-se-bosta-kar-po-deloviscu-drugega-tira-zapeljala-s-protokolarnim-vlakom/

Predstavniki levih strank so se tudi tokrat šli poniževati samooklicanim predstavnikom ljudstva – Glasu ljudstva, ki so priredili javno soočenje na Trgu republike v Ljubljani. Posedeni so bili namreč na leseno tribuno, kjer so morali odgovarjati na zastavljena vprašanja – a tokrat vsaj ne s pomočjo loparčkov.

“Cirkus je spet v mestu,” je soočenje, ki ga je povezoval glavni protagonist protivladnih protestov proti Janševi vladi Jaša Jenull, komentiral prvak največje opozicijske stranke SDS Janez Janša. Njegova stranka se omenjenega soočenja ni udeležila, saj obstaja zavedanje, čemu je bila sama iniciativa, ki je sestavljena iz smetane ljubljanske skrajno leve scene nevladnih organizacij, sploh vzpostavljena, torej z namenom, da se je na prejšnjih volitvah izvolilo to, kar imamo na oblasti danes. Obstaja pač zavedanje, da je leva oblast bolj radodarna do financiranja nevladnikov.

Prav tako na soočenju ni bilo mogoče videti predstavnikov Demokratov, skupne liste NSi, SLS in Fokus ter Resni.ce.

Soočenja so se udeležili predstavniki strank oziroma list Gibanje Svoboda, SD, Levica in Vesna, Mi, socialisti, Piratska stranka Slovenije, Prerod, Alternativa za Slovenijo ter Zeleni Slovenije in Stranka generacij.

Po navedbah STA so soglasno napovedali, da bodo dvignili zajamčene pokojnine vsaj nad prag tveganja revščine. Večina (razen liste Zeleni Slovenije in Stranka generacij) je dala vedeti, da so za davek na premoženje.

Poslanka Tereza Novak iz Gibanja Svoboda je denimo na vprašanje, ali bi bilo treba prekiniti stavko zdravniškega sindikata Fides, odgovorila, da bi zdravniki morali biti tisti, ki bi prekinili stavko, ker se po njenem borijo za svoje boljše položaje in ne za dobrobit pacientov. Za legalizacijo romskih naselij in uvedbo pozitivne diskriminacije so se zavzeli v Levici in Vesni, saj se po mnenju poslanke Nataše Sukič “mora prenehati izločanje romske skupnosti iz širše družbe”.

Da Socialni demokrati nikoli niso omogočili vlade pod vodstvom Janeza Janše in ne bodo niti četrte, je vztrajal predstavnik SD Jernej Štromajer, ki pravi, da so se za sodelovanje v levosredinski vladi pripravljeni pogovarjati z drugimi desnosredinskimi strankami. Poslanec Miha Kordiš se je na vprašanje o onesnaženosti zraka zavzel za zaprtje Teš 6 in okrepitev potniškega prometa. Predstavnik Piratov Ratko Stojiljković je jedrsko energijo izpostavil v odgovoru, kako zagotoviti, da nihče pri nas ne bo energetski revež.

Da je Šutarjev zakon popolnoma nedomišljen, je izjavil evropski poslanec Vladimir Prebilič iz Preroda. “Če nekdo ni sposoben zagotoviti varnosti z zakonodajo, ki jo že imamo, ‘je čas, da odide’,” je izjavil. Za samooskrbo so se zavzeli v listi Alternativa za Slovenijo, Lista Zelenih Slovenije in Stranka generacij pa sta izrazili nasprotovanje nezakonitim migracijam in poudarili, da je treba skrajšati postopke, da se migrante vrne v države izvora ali pa v tretje države. Za referendum o članstvu Slovenije v Natu so se zavzeli vsi z izjemo SD.

Na tokratnem soočanju pa ni šlo niti brez neokusnega obnašanja na račun tistih, ki so zavrnili poniževanje pred nevladno smetano; izdelali so namreč lutke, ki so upodabljale Janeza Janšo, Anžeta Logarja, Jerneja Vrtovca in Zorana Stevanovića. A glede na to, da večine sodelujočih strank sploh niso predstavljali predsedniki strank, je mogoče priti do zaključka, da navdušenja nad tokratnim sodelovanjem ni bilo niti približno tako veliko, kot je to veljalo v preteklosti.

A. H.

The post Katere stranke so se poniževale pri Jenullu? first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Katere stranke so se poniževale pri Jenullu? z dne, 2026-03-11 11:30:21, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/katere-stranke-so-se-ponizevale-pri-jenullu/

Koledar je ena tistih stvari, o katerih skoraj nikoli ne razmišljamo – pa vendar se letošnji koledar ponavalja do potankosti s koledarskim letom 1914 – naključje ali usoda?

Leto 2026 skriva zanimivo zgodovinsko naključje – njegov koledar je popolnoma enak koledarju iz leta 1914. Vsak datum pade na isti dan v tednu. Popolnoma isti razpored. Če bi vzeli koledar iz leta 1914 in z njega obrisali letnico, bi ga lahko brez težav uporabljali danes. Leto 2026 in 1914 imata eno ključno skupno lastnost:

• obe leti se začneta v četrtek,

• nobeno od njiju ni prestopno leto.

Ko se ti dve stvari ujameta, se zgodi matematična posebnost – vsi dnevi v letu padejo na popolnoma enake dneve v tednu. Celotno leto je kot kopija.

• 1. januar je četrtek v obeh letih

  15. marec je nedelja v obeh letih

  24. december je četrtek v obeh letih

Zakaj se koledar ponavlja?

Za tem ni nobene skrivnostne sile, temveč matematika gregorijanskega koledarja, ki ga uporablja večina sveta. Zemlja potrebuje približno 365,2422 dneva, da obkroži Sonce. Zato imamo sistem:

• 365 dni v običajnem letu

• dodatni dan vsaka 4 leta (29. februar)

Ta sistem povzroči zanimiv učinek: koledarji se pogosto ponavljajo približno na vsakih 28 let. Včasih pa pravila za prestopna stoletja (npr. leto 2100 ne bo prestopno) vzorec nekoliko premaknejo. V tem primeru se je vzorec tako lepo sestavil, da je razlika natanko 112 let – štirje 28-letni cikli.

Naključje z zelo temnim zgodovinskim ozadjem?

Tu pa zgodba postane skoraj filmska. Leto 1914 ni bilo navadno leto. Takrat je po atentatu na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu izbruhnila prva svetovna vojna.

Ta dogodek je sprožil domino efekt zavezništev med državami, ki je svet potegnil v enega največjih konfliktov v zgodovini.

Naključje je še bolj nenavadno, ker se prav v teh dneh znova govori o velikem konfliktu na Bližnjem vzhodu. Konec februarja 2026 so Združene države in Izrael izvedle obsežne napade na Iran, kar je sprožilo novo vojno v regiji. Iran je nato odgovoril z raketnimi in dronskimi napadi na več držav ter ameriške baze, konflikt pa se je hitro razširil po širšem območju Bližnjega vzhoda.

Zato je malo srhljivo pomisliti: ko danes gledamo koledar 2026, gledamo popolnoma isti razpored dni, kot so ga ljudje gledali v letu, ko se je začela prva svetovna vojna. Seveda to ne pomeni nič mističnega. Gre zgolj za matematično naključje. Toda človeški možgani imajo radi vzorce – in taki trenutki nas spomnijo, da se čas včasih obnaša kot odmev.

Včasih matematika naredi nekaj čudnega: dva sveta, ločena z več kot stoletjem, za trenutek zložita svoje datume v popolnoma enak vzorec. Čas teče naprej, a koledarji imajo očitno radi ponovitve.

Portal osrednje Slovenije

The post Srhljivo naključje: Letošnji koledar se natanko ujema z letom, ko se je začela svetovna morija first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Srhljivo naključje: Letošnji koledar se natanko ujema z letom, ko se je začela svetovna morija z dne, 2026-03-11 09:45:44, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/srhljivo-nakljucje-letosnji-koledar-se-natanko-ujema-z-letom-ko-se-je-zacela-svetovna-morija/