Napadi ZDA in Izraela na Iran so močno pretresli države Perzijskega zaliva in razkrili krhkost fasade varnosti, na kateri je dolga leta temeljil uspeh Dubaja. Pojavlja se vprašanje, ali nastala situacija pomeni konec za Dubaj kot finančne in turistične oaze Bližnjega vzhoda. 

Vodstvo Združenih arabskih emiratov skuša pomiriti javnost in vlagatelje, vendar so iranski napadi z raketami in droni, zaprtje letališča ter zadetki v simbolne stavbe mesta pokazali, da tudi ta globalni finančni center ni imun na regionalne konflikte.

Prav občutek stabilnosti in oddaljenosti od bližnjevzhodnih sporov pa je bil ključni element dubajskega gospodarskega modela, zato je vojna močno omajala zaupanje prebivalcev in vlagateljev, poroča Jutarnji list.

Mesto, kjer je denar, sveta vladar

Dubaj je postal eden najpomembnejših finančnih in turističnih centrov na svetu, ker je v nestabilni regiji ustvaril podobo varne, odprte in poslovno prijazne oaze z nizkimi davki ter privlačnim življenjskim okoljem za tujce.

Ta model so začele posnemati tudi druge zalivske države, ki skušajo zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv (Savdska Arabija in Katar). Vojna z Iranom pa je pokazala, da so takšne ambicije močno odvisne od percepcije varnosti.

Zaradi napadov so se začele evakuacije zaposlenih v mednarodnih podjetjih, banke in investicijski skladi so omejili potovanja, številni bogati posamezniki pa razmišljajo o prenosu premoženja v varnejše države. Tudi nepremičninski posli in turistične rezervacije so se začeli ustavljati.

Vojna je prebivalce in vlagatelje znova spomnila na geopolitično realnost: Iran je oddaljen le približno 130 kilometrov stran in ima tudi v prihodnje sposobnost ogrožati mesta v Zalivu ali motiti promet skozi Hormuško ožino.

Tudi če se spopadi končajo, bo zaznava tveganja ostala visoka, kar lahko dolgoročno oslabi investicijsko privlačnost regije.