Avtor tega prispevka je Nova24TV.

V zadnjih tednih pred državnozborskimi volitvami, ki bodo 22. marca, je vlada Roberta Goloba izvedla serijo kadrovskih odločitev, ki so v javnosti vzbudile resne pomisleke glede časovnice, transparentnosti, zakonitosti in političnih motivov.

Posebno odmeven je primer dr. Cirila Keršmanca, razpravnega sodnika z dolgoletnimi izkušnjami, ki je bil kratek čas kandidat za ustavnega sodnika in ki je po mnenju mnogih postal tarča koordinirane diskreditacijske kampanje. Postopek imenovanja ustavnih sodnikov se je odvil v okviru zadnje (!) redne seje državnega zbora pred volitvami. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je najprej predlagala trojico kandidatov: Tamaro Kek, Marka Starmana in Barbaro Kresal.

Ko je postalo jasno, da Kresalova nima zadostne podpore, je njen predlog umaknila in namesto nje predlagala Cirila Keršmanca, ki je že prejel pozitivno mnenje mandatno-volilne komisije. Toda v nekaj dneh je sledil nenaden preobrat – Keršmanc je bil umaknjen, Kresalova pa vrnjena na seznam. Na tajnem glasovanju 3. februarja so bili tako izvoljeni Tamara Kek (60 glasov) ter Marko Starman in Barbara Kresal (vsak po 55 glasov), poleg tega pa še Primož Dolenc za guvernerja Banke Slovenije (55 glasov) in Simona Drenik Bavdek za varuhinjo človekovih pravic (62 glasov) – slednji so poleg poslancev koalicije podporo izkazali tudi v NSi in samostojna poslanca. Poslanci SDS so glasovanje o kadrovskih zadevah na zadnji seji DZ obstruirali.

Na udaru je bil dr. Ciril Keršmanc
Vse skupaj se je začelo z nenadnim preobratom – Keršmanc je bil umaknjen, Kresalova pa vrnjena na seznam. Na udaru je bil dr. Ciril Keršmanc, izkušeni razpravni sodnik, nekdanji sodelavec Gorana Klemenčiča, bivši uslužbenec Komisije za preprečevanje korupcije in doktor prava. V predstavitvah pred poslanskimi skupinami je dosledno in brez kalkulacij zagovarjal svobodo izražanja kot temeljno ustavno vrednoto, podpiral pravico do splava z javnim financiranjem, regulacijo konoplje in pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Svetovnonazorsko se opredeljuje kot agnostik, ki zavrača rigidne levo-desne delitve in išče skupna vrednostna izhodišča. Kljub temu je konec januarja 2026 proti njemu sprožil kampanjo Inštitut 8. marec pod vodstvom levičarske aktivistke Nike Kovač, skupaj z nekaterimi mediji, predvsem s portalom N1.

Obtožbe so se osredinile na njegova domnevno konservativna stališča glede pravice do splava in odnosa do skupnosti LGBTQ+, vključno z vprašanji istospolni priči o intimnih prijateljih v zadevi Cakić, ki jo je kot predsednik senata vodil Keršmanc. Ta jih je ovrgel in pojasnil, da so bila vprašanja postavljena v kontekstu dokazovanja, da je bil postopek transparenten, predlog za izločitev zavrnjen in obsodba potrjena. Kot je poudaril, ni šlo za pristranskost, temveč za strokovno vodenje kazenskega postopka. V javnem pismu Inštitutu 8. marec je Keršmanc izrecno opozoril, da ga pred začetkom kampanje nihče ni vprašal za odziv, da so bile informacije izvzete iz konteksta in da pričakuje navedbo vira dezinformacij, ki naj bi prišel z ministrstva za pravosodje. Predsednica državnega zbora je namreč na sestanku javno omenila netransparentno delovanje določene osebe v smeri njegove diskreditacije, a kljub temu ni ukrepala. Keršmanc je opozoril tudi na očitno kršitev 5. odstavka 14. člena zakona o ustavnem sodišču, po katerem lahko v tej fazi postopka kandidaturo umakne le kandidat sam. V svojem zadnjem javnem sporočilu je Keršmanc sicer sporočil, da ne bo vložil pravnih sredstev proti izidu glasovanja ali proti sami kampanji. Zadevo je predal Sodnemu svetu in Komisiji za preprečevanje korupcije zaradi suma korupcijskih tveganj in kršitve integritete. Kljub hudemu stresu je poudaril, da ohranja osebno integriteto in da se lahko še vedno z nasmehom pogleda v ogledalo. V sporočilu je priložil dva glasbena videa – “Imagine” Johna Lennona in “What a Wonderful World” Louisa Armstronga – kot simbol upanja in boljšega sveta. Akademsko društvo Pravnik pa je ob tem opozorilo, da se je postopek imenovanja ustavnih sodnikov nevarno spreminjal v politični cirkus.

Janša: Tipičen primer linča
Po mnenju predsednika največje opozicijske stranke SDS pa je umik Keršmanca tipičen primer linča in politične cenzure. Keršmanc je po Janševih besedah strokovnjak brez madeža, človek z dolgoletno sodniško kariero, ki je vedno deloval po zakonu in ne po partijskih direktivah. Prav zato ga niso izvolili – ne zato, ker bi bil nestrokoven ali neprimeren, ampak zato, ker ni bil dovolj levičarski, ni bil dovolj pripravljen igrati po pravilih Inštituta 8. marec, Nike Kovač in drugih aktivistov, ki so v zadnjih letih prevzeli monopol nad tem, kdo sme in kdo ne sme biti ustavni sodnik. Tako Janša v eni izmed svojih izjav.

Ob tem je poudaril, da je Keršmanc na vseh predstavitvah jasno zagovarjal svobodo izražanja, pravico do splava z javnim financiranjem in druge teme, ki bi morale biti sprejemljive tudi za levosredinske kroge, a so ga kljub temu označili za konservativca in sovražnika žensk in manjšin. Posebej je kritiziral predsednico republike Natašo Pirc Musar, ki je po njegovem mnenju popustila pritiskom SD in Levice ter Keršmančevo kandidaturo umaknila, čeprav zakon jasno določa, da lahko v tej fazi kandidaturo umakne le kandidat sam. To je po Janševih besedah kršitev zakona in dokaz, da se v Sloveniji ne spoštuje več niti najosnovnejših pravil pravne države. Dodal je še, da so obljubljali depolitizacijo, spoštovanje ustave in boj proti korupciji, zdaj pa si želijo podrediti najvišjo sodno institucijo v državi. Namesto strokovnih kandidatov, ki mislijo s svojo glavo, so si izbrali take, ki bodo verjetno podpirali njihove “reforme”, tudi če bodo te kršile ustavo. Janša je v kontekstu zadnjega kadrovskega vala opozoril, da gre pri tem za širši vzorec – koalicija Svoboda–SD–Levica v paniki pred padcem podpore v anketah poskuša v zadnjem trenutku zavarovati vpliv na ustavno sodišče, Banko Slovenije in varuha človekovih pravic. Janša je tako prepričan, da to ni več samo kadrovanje – to je ideološko čiščenje in poskus, da se oblast obdrži tudi po morebitni izgubi volitev. Keršmanc je po njegovih besedah postal simbol tega, kar se dogaja v Sloveniji: če nisi pripravljen klečati pred levim lobijem, te preprosto izločijo, ne da bi ti sploh dali možnost poštenega soočenja. Janša je na omrežju X še zapisal, da je Keršmanc kljub vsemu ostal pokončen – brez tožb, brez maščevanja, samo z argumenti in integriteto. In prav to jih najbolj boli: da nekdo, ki ga hočejo uničiti, ostane miren in nezlomljen.

Zavarovanje levičarskega vpliva na institucije
Celotno dogajanje pa je treba razumeti v širšem kontekstu mandata vlade Roberta Goloba. Komisija za preprečevanje korupcije je že ugotovila kršitev integritete v zadevi Tatjana Bobnar zaradi pritiskov prek SMS-sporočil na kadrovanje v policiji, a premier ni odstopil, kot je obljubil leta 2022. Zadnji kadrovski val februarja 2026, torej v času, ko ankete kažejo padec podpore stranki Svoboda, zato mnogi razumejo kot poskus zavarovanja vpliva na institucije, ki bodo odločale tudi po volitvah.

Anamarija Novak

The post Sporno predvolilno vladno kadrovanje first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Sporno predvolilno vladno kadrovanje z dne, 2026-02-22 14:07:12, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/sporno-predvolilno-vladno-kadrovanje/