Ob hiši tožilke Specializiranega državnega tožilstva Darje Šlibar je mogoče v teh dneh opazovati promocijski plakat vladajoče stranke Gibanje Svoboda. Ker se od tožilcev poleg nepristranskosti pričakuje tudi videz nepristranskosti, razkritje portala Preiskovalno temu primerno sproža dvigovanje obrvi.

Da se kozolec s plakatom, na katerem sta upodobljena obrambni minister Borut Sajovic in predsednica podmladka največje vladajoče stranke Nika Podakar, res nahaja v okolici hiše, ki je last tožilke Darje Šlibar, je pokazalo tudi preverjanje podatkov na portalu e-prostor.

Tožilka s plakatom ne promovira le hčerke

Nič ni seveda nenavadnega, ko se družinski član odloči za promocijo drugega družinskega člana, torej da denimo starš promovira otroka, ki se je odločil za politično udejstvovanje, a ker gre v primeru Šlibarjeve za višjo državno tožilko svétnico, ki je do nedavnega celo vodila Specializirano državno tožilstvo, je zgodba povsem drugačna. Tožilka s konkretnim plakatom, ki je postavljen na zasebni površini, namreč ne promovira zgolj hčerke, ampak tudi vladajoče Gibanje Svoboda.

Nikakor ni mogoče mimo dejstva, da je Šlibarjeva del neodvisne institucije, ki obravnava najzahtevnejša kazniva dejanja, katerih pregon terja posebno organiziranost in usposobljenost državnih tožilcev ter najvišjo raven učinkovitosti. Specializirano državno tožilstvo je sodeč po podatkih uradne strani “pristojno za pregon storilcev hudih kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, za vsa kazniva dejanja, za katera se lahko izreče kazen desetih let zapora ali hujša kazen, če je bilo dejanje izvršeno v hudodelski združbi, za korupcijska kazniva dejanja, za kazniva dejanja terorizma ter za kazniva dejanja spravljanja v suženjsko razmerje in trgovine z ljudmi”, zato bi se upravičeno pričakovalo, da tožilci poskrbijo tudi za ohranjanje videza nepristranskosti. Zlasti v času, ko vladajočo stranko pretresajo razkritja posnetkov, ki kažejo na neobstoj pravne in demokratične države v praksi.

Od državnega tožilca se pričakuje, da dejansko nepristranskost in videz nepristranskosti vzdržuje in varuje v zasebnem in javnem življenju

Iz Kodeksa državnotožilske etike izhaja, da “državni tožilec opravlja svojo funkcijo nepristransko in pri tem ne dopušča, da bi na njegove odločitve kakorkoli vplivali morebitna osebna nagnjenja, predsodki, ideološka ali nazorska prepričanja, politični, ekonomski ali drugi interesi, zasebno poznavanje spornih dejstev ali oseb, javne zahteve ali kritike in druge okoliščine, ki bi lahko vzbujale videz takega vpliva, ter pri vseh svojih dejanjih varuje temeljne človekove pravice in svoboščine, človekovo dostojanstvo in osebnost vseh udeležencev v postopkih”. Navedeno pa je tudi, da “zaradi varovanja videza neodvisnosti ni primerno, da bi državni tožilec denarno prispeval ali nastopal v prid politične stranke ali samostojnega kandidata za politično funkcijo ali da bi javno podpiral kandidata politične stranke ali samostojnega kandidata, da bi sodeloval na političnih shodih ali zborovanjih, razen takrat, ko izvršuje svojo aktivno volilno pravico oziroma kandidira za politično funkcijo v skladu z zakonom”.

“Da naj državni tožilec svojo dejansko nepristranskost in videz nepristranskosti vzdržuje in varuje tudi s svojim vedenjem v zasebnem in javnem življenju izven opravljanja državnotožilske funkcije, pri čemer ne sme biti izoliran od družbe, v kateri živi”, izhaja iz Pojasnil Kodeksa državnotožilske etike. Da se “sodniki in tožilci morajo vzdržati vsakega ravnanja in obnašanja, ki bi lahko omajalo zaupanje v njihovo neodvisnost in nepristranskost”, pa sicer izhaja tudi iz mnenja Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov in Posvetovalnega sveta evropskih tožilcev.

Portal je na Specializirano državno tožilstvo naslovil novinarska vprašanja v zvezi s postopanjem Šlibarjeve in prejel naslednji odgovor: “V zvezi z vašim vprašanjem vam sporočamo, da sme državno tožilstvo obveščati javnost le o stanju posamezne zadeve, ki jo obravnava, če to ne škoduje interesom postopka (2. odstavek 178. člena Zakona o državnem tožilstvu), dopustna pa je praviloma le navedba kaznivega dejanja in sporočilo o izvršenih državnotožilskih ukrepih (2. odstavek 14. člena Državnotožilskega reda). Vsebina vašega vprašanja ne sodi v okvir dolžnega obveščanja javnosti, zato vam več informacij ne moremo nuditi.”

Zadeva bi se nedvomno zdela manj problematična, če bi se promocijski plakat nahajal pred hišo, v kateri bi poleg tožilke živela tudi njena hči, a družabna omrežja po navedbah portala Preiskovalno kažejo, da temu ni tako. Seveda je nemogoče kar vztrajati, da nekdo ni neodvisen, ker se je njegov sorodnik odločil za politično udejstvovanje, a v državi, kjer je nedavni indeks zaznave korupcije pokazal, da postajamo vse bolj koruptivna država, in kjer prisluhi mečejo temno senco na delovanje pravne države, bi bilo nedvomno še toliko bolj pomembno, da bi se skrbelo za to, da se z dejanji, kot je ta, še dodatno ne spodkopava zaupanja javnosti v neodvisno delovanje pravosodja.