Razmere na področju dolgotrajne oskrbe po ugotovitvah ZZZS kažejo na resne sistemske in finančne težave. Namesto pričakovane stabilizacije so se stroški po decembru 2025 močno povečali, približno na štirikratnik prejšnjih, čeprav obseg storitev za uporabnike ostaja v osnovi nespremenjen. Takšno povečanje po oceni ZZZS nima realne podlage, zato odpira vprašanja o ustreznosti načrtovanja sistema. Spomnimo, da je aktualne spremembe na področju dolgotrajne oskrbe sprejela Golobova vlada. Kljub temu analize kažejo, da naj bi Golob volitve vnovič dobil prav z upokojenci. 

Finančni kazalniki potrjujejo hitro slabšanje stanja. Že februarja 2026 so bili izdatki bistveno višji od načrtovanih, dolgoročne projekcije pa kažejo na približno 120-milijonski primanjkljaj do konca leta. Ključni razlog za to je očiten razkorak med predpostavkami ministrstva za solidarno prihodnost in dejanskim stanjem v domovih za starejše, poroča Preiskovalno.

Pri prevedbi okoli 20 tisoč stanovalcev v novi sistem je prišlo do nenadnega povečanja deleža najtežjih kategorij: namesto predvidenih 32 odstotkov jih je kar 62,8 odstotka, kar je neposredno povzročilo rast stroškov. Ob tem podatki o novo izdanih odločbah kažejo drugačno sliko, saj je med novimi uporabniki v najvišje kategorije uvrščena le približno desetina oseb.

Analize ZZZS hkrati nakazujejo premik k blažjim oblikam nege, kar dodatno krepi sum, da je bila struktura ob prevedbi administrativno napihnjena. Do nastale situacije je prispeval interventni zakon, ki je decembra 2025 omogočil avtomatsko prevedbo stanovalcev v novi sistem, kar se vse bolj kaže kot politični ukrep ob težavah pri uvajanju reforme.

Maljevac odgovornosti ne priznava
Ta je bila že v izhodišču slabo pripravljena, saj so jo spremljale težave z informacijskim sistemom, pomanjkanje kadra in nedodelani postopki. Odgovornost za stanje ostaja sporna. Ministrstvo trdi, da so podatki realni in da premik v višje kategorije ni nov, medtem ko izvajalci poudarjajo, da je bila ključna napaka v nerealnih predpostavkah ministrstva.

Zaradi višjih pavšalov domovi za starejše prejemajo bistveno več sredstev, kar odpira tudi vprašanje morebitnega preplačevanja storitev. ZZZS zato zahteva revizijo cen in preverjanje pravilnosti razvrščanja uporabnikov. Če do popravkov ne bo prišlo, lahko sledijo resne posledice za sistem in uporabnike, od znižanja pravic do morebitnega zvišanja prispevkov.

Domen Mezeg