• Več kot 36.500 Irancev naj bi bilo ubitih med dvodnevnim obračunom oblasti s protivladnimi protestniki, kar naj bi predstavljalo najsmrtonosnejši dogodek v zgodovini Islamske republike Iran, razkriva novo poročilo. Po navedbah virov naj bi varnostne sile 8. in 9. januarja streljale na tisoče civilistov, ki so protestirali proti režimu in slabim gospodarskim razmeram.

Najnovejše ocene kažejo na izjemno obsežno in brutalno nasilje. Iranske varnostne sile naj bi poleg streljanja na množice vdrle tudi v bolnišnice ter aretirale ranjene protestnike. Po poročilih so bili v okviru obračuna aretirani tudi znani javni obrazi in zvezdniki.

Kljub temu da so oblasti v zadnjih tednih zmanjševale število žrtev, naj bi notranji zapisi Iranske revolucionarne garde priznavali več kot 36.000 ubitih. Viri iz Vrhovnega sveta za nacionalno varnost so te informacije posredovali mediju Iran International.

Revolucionarna garda klala po vseh državi

Podatke so preverili z uporabo vladnih virov, zdravstvene dokumentacije, terenskih poročil in pričevanj očividcev. Smrti so bile zabeležene v več kot 400 mestih in krajih po vsej državi.

Po poročilih naj bi bilo v mestu Rasht ubitih več kot 2.500 ljudi, v Mashhadu najmanj 1.800. Za Teheran natančne številke niso znane, čeprav so se po družbenih omrežjih razširili posnetki na stotine vreč za trupla v tamkajšnjih mrtvašnicah.

Ocene Iran International so več kot sedemkrat višje od do zdaj znanih številk. Ameriška organizacija Human Rights Activists News Agency (HRANA) je pred tem potrdila 5.137 smrtnih žrtev.

Mai Sato, posebna poročevalka Združenih narodov za stanje človekovih pravic v Iranu, je opozorila, da bi lahko število ubitih doseglo 20.000 ali več, na podlagi poročil iz zdravstvenih ustanov.

V Iranu še vedno informacijska blokada

Iranski Nacionalni svet za varnost je priznal le 3.117 smrti, od katerih naj bi bilo po mnenju oblasti le 2.427 “nedolžnih”.

Resnično število žrtev ostaja nejasno tudi zaradi vsedržavne prekinitve dostopa do interneta, ki je začela veljati isti dan, ko so se poboji začeli.

Trump pozval k odstavitvi Hameneja

Nasilen odziv oblasti je še dodatno zaostril odnose med Iranom in Združenimi državami Amerike. Ameriški predsednik Donald Trump je pozval k odstavitvi Alija Hameneja, vrhovnega verskega voditelja Irana.

Trump je napovedal tudi 25-odstotne carine za vse države, ki poslujejo z Iranom, vključno s Kitajsko in Združenimi arabskimi emirati, ter odredil povečano vojaško prisotnost v regiji. Ob tem je dejal, da je bila letalonosilka USS Abraham Lincoln napotena v bližino iranskih voda, rekoč: “morda je sploh ne bomo uporabili, vendar je tam za vsak primer”.

I. K.