Slovenija je povsem izvozno naravnana država, kar pomeni, da smo za blagostanje na milost in nemilost odvisni od izvoza v tujino. Zadnji podatki pa rišejo sliko, ki nakazuje, da se nam bliža ekonomska katastrofa, kakršne v državi še nismo videli.

Po podatkih Statističnega urada (SURS) je slovenski izvoz februarja 2026 močno padel – po začasnih podatkih SURS za 38,9 % medletno (na 5,16 milijarde EUR), pri čemer je izvoz v države EU glede na februar stagniral (0,0 % sprememba), izvoz v države izven EU pa je strmoglavil za 56,7 %. V prvih dveh mesecih 2026 je izvoz skupaj upadel za 32,8 % medletno.

Eden od razlogov naj bi bili posli uvoza surovin in komponent, njihova obdelava in nato ponovni izvoz (t. i. processing trade). Iz ene same spremembe bi težko posploševali, a v tem primeru gre za širši trend (od januarja do februarja 2026 je bil padec 32,8 %). Ker je padec prisoten tudi kumulativno, obstaja verjetnost, da gre za strukturne spremembe na svetovnih trgih, s katerimi se Slovenija ne zna spopadati. Podatki kažejo velik padec izvoza, ki je v veliki meri skoncentriran v specifičnih, volatilnih poslih izven EU.

Svetovno gospodarstvo se ohlaja, je Slovenija pripravljena na izziv?

Eden pomembnejših dejavnikov je tudi ohlajanje globalnega gospodarstva. Ko se gospodarska rast v ključnih partnericah, kot so Nemčija, Kitajska ali Združene države, upočasni, podjetja zmanjšujejo naročila, odlagajo investicije in porabljajo obstoječe zaloge. Ker je Slovenija izrazito izvozno usmerjena, se takšne spremembe hitro prenesejo tudi v domače podatke. Pomembno vlogo ima tudi stanje v industriji, zlasti v globalnem avtomobilskem sektorju, ki je tesno povezan s slovenskim izvozom. Če se proizvodnja avtomobilov zmanjšuje ali prestrukturira zaradi prehoda na električna vozila, to neposredno vpliva na slovenske dobavitelje komponent in posledično na skupni izvoz.

Na daljši rok lahko vplivajo tudi strukturne spremembe v industriji, kot so selitev proizvodnje, spremembe dobavnih verig ali izguba večjih kupcev. Takšni dejavniki imajo bolj trajen vpliv in lahko pomenijo resnejši premik v izvozni strukturi. Nenazadnje pa imajo vpliv tudi finančni pogoji. Višje obrestne mere zmanjšujejo investicije podjetij, kar pomeni manj povpraševanja po industrijski opremi in drugih izdelkih, ki jih Slovenija izvaža.

Gre torej za zapleten splet okoliščin, na katere pa bi se Slovenija lahko v času globalnih debelih krav, ki smo mu bili priča od 2022, več kot uspešno prilagodila. Pa se je? Nasprotno.

Slovenija kot evropski pacient

Izvoz je eden od kanarčkov v rudniku, ki kažejo splošno stanje gospodarstva. Še bolj pomembni so splošni trendi. Gospodarska rast se je znižala že četrto leto Golobove vlade zapored. Po podatkih SURS se je letošnja gospodarska rast zaustavila pri 1,1 odstotka. Prilagojeno na število delovnih dni je bila še manjša – zgolj 0,9 odstotka.

Še leta 2022, ko so se čutili učinki vlade Janeza Janše, je gospodarska rast oz. rast BDP znašala 2,7 odstotka. Leta 2023 je bila zabeležena 2,4-odstotna rast, leta 2024 1,7-odstotna, lansko leto zgolj še odstotek oz. 0,9 odstotka (prilagojeno na število delovnih dni).

Slovenska gospodarska rast je nižja od (tudi sicer nizkega) povprečja Evropske unije. Ta je v evrskem območju znašala 1,5 odstotka, v celotni Evropski uniji pa 1,6 odstotka. Pred dnevi smo poročali, da je slovensko gospodarstvo zaradi socialističnih politik trenutne vlade letargično. Ravno nasprotno je v sosednji Hrvaški, kamor se med drugim selijo številna slovenska podjetja. Hrvaški mediji so se v preteklih dneh razpisali, da je življenje v njihovi domovini že v tem trenutku lažje kot v Sloveniji. Negativni trendi pa se ne ustavijo tukaj. Izvoz (spomnimo, izvozna podjetja so hrbtenica slovenskega gospodarstva) se je zvišal zgolj za 0,3 odstotka. Uvoz pa za 2,1 odstotka, poroča STA.

Še najbolj pa buri duhove neravnovesje med rastjo plač v javnem in zasebnem sektorju ter disproporcionalna kadrovska rast javnega sektorja. Lansko leto se je povprečna plača v zasebnem sektorju zvišala za 3,9 odstotka, v javnem sektorju pa kar za 9,4 odstotka. V državnih institucijah se je plača zvišala kar za 11,2 odstotka, kar je med drugim povezano s plačno reformo. Ker se javni sektor povečuje kadrovsko in ker imajo ti kadri višje plače, se posledično drastično povečuje tudi plačna masa javnega sektorja.

Gospodarska katastrofa na vidiku?

Kot leta 2008, ko smo bili prepričani, da se finančna kriza Slovenije ne bo dotaknila, smo tudi danes priča vsakodnevnim poročilom o zapiranju podjetij, odpuščanjih in krčenju proizvodnje, medtem ko se izvoz krči. Gre za prve znanilce gospodarske zime, ki prihaja. Pomembno je tudi, da so slovenska podjetja še slabše pripravljena kot tuja, saj jih gospodarstvu neprijazna vlada sabotira na vsakem koraku — od drakonske davčne politike na področju plač do birokratskih pritiskov na podjetja (politično motivirani inšpekcijski nadzori, zakon o “štempljanju”, uničevanje prekarnega dela …).

Slovensko gospodarstvo se mora poleg mednarodnih izzivov boriti še z lastno vlado.