Avtor tega prispevka je Nova24TV.

Korupcija je glavni problem mlade slovenske demokracije. Prisluhi, ki so opisovali, kako je Golobova vlada iz izvršilne oblasti naredila sistematični stroj korupcije, so med slovenskim prebivalstvom ustvarili zanimiv odziv. Večina jih je rekla, da niso izvedeli ničesar novega. Kot da smo se že davno vdali v usodo. Je sistemska korupcija v Sloveniji res tako permanentna kot v propadlih demokracijah, kot sta Rusija in Belorusija, da se je ne da več ustaviti?

Slovenija je v Indeksu zaznave korupcije (CPI), ki ga meri Transparency International, za leto 2025 dosegla 58 točk od možnih 100 in s tem padla za dve točki v primerjavi z letom 2024. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da gre v tem primeru le za ZAZNAVNO korupcijo, ki jo občutijo državljani. V deželi, kjer mediji državljane “ščitijo” pred bridko resnico, je to pomenljivo.

“Posebej zaskrbljujoči so trendi na področju politične integritete, javnih naročil, kadrovskih postopkov, pomanjkanja učinkovitega pregona gospodarskega kriminala ter krhanja namesto krepitve neodvisnih institucij. Dolgoročno izboljšanje je mogoče le z močnimi neodvisnimi institucijami, svobodnimi mediji, aktivno civilno družbo ter jasno politično voljo, ki se dosledno kaže tudi v praksi,” je povedal predsednik slovenske podružnice Transparency International Matej Mencej in dodal, da Slovenija s svojim rezultatom zaostaja za povprečjem Zahodne Evrope in Evropske unije, ki znaša 64 točk.

Vnovičen padec Slovenije na Indeksu zaznave korupcije Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ne preseneča, “je pa jasen znak, da stanje na tem področju ni zadovoljivo”. “V praksi nam še vedno izrazito manjka ustrezno prevzemanje odgovornosti najvišjih predstavnikov oblasti, ustrezne sankcije ob ugotovljenih kršitvah, prav tako na rezultat zagotovo vpliva neustrezen, pogosto negativen odnos do neodvisnih nadzornih institucij,” je oceno pospremil predsednik KPK Robert Šumi.

Pri tem je najbolj ironično, da je odhajajoča vlada v svojih programskih smernicah dala poudarek vladavini prava in ničelni toleranci do korupcije; obljubili so “normalizacijo Slovenije in vrnitev zaupanja v demokratične institucije”. A kaj kmalu smo bili priča čiščenju janšistov iz policije in javne RTVS, skozi čas pa so se pričele nabirati afere, ki nezaupanje v institucije le še povečujejo in pri ljudeh utrjujejo prepričanje, da pred zakonom nismo enaki, čeprav bi to morali biti.

Zaznana korupcija je le vrh ledene gore

Pri tem pa je treba poudariti, da je zaznava korupcije v resnici le občutek ljudi, ki sam po sebi ne pove vsega; v Sloveniji pa skriva v medijske globine potopljeno ledeno goro, ki je ljudje ne smejo videti, a vendarle obstaja.

Skozi prisluhe smo sicer izvedeli, da državne družbe koruptivno upravljajo svobodnjaki in z njimi podkupujejo novinarje, da ministri kradejo denar iz investicijskih projektov, da si naj bi ljubljanski župan iz javnih projektov vzel 10 odstotkov, a to je le del zgodbe, za katero je večina ljudi rekla, da o njej že vse ve. Na drugi strani pa so se hudo koruptivni posli dogajali sredi mandata kar pred očmi javnosti in so s pomočjo medijev poniknili, kot da se nikoli ne bi zgodili. Afere so Golobovo vlado spremljale praktično ves mandat in so jo na nek način tudi definirale.

Afera na afero

Spomnimo, da je že na samem začetku mandata močno odmevala afera z Golobovim računom v tujini. Golob je zanikal, da bi račun v tujini kdaj odprl. Nato pa je pričel zatrjevati, da je prišlo v zadevi do zlorabe identitete, da je torej nekdo drug v njegovem imenu odprl račun v Romuniji. Raiffeisen banka je sicer vztrajala, da je odprtje računa možno le v prisotnosti osebe z ustrezno identifikacijo. Zgodba še do danes ni razčiščena.

Burilo je tudi razkritje, da je GEN-I Beograd, v času, ko je skupino GEN-I vodil Golob, v več obrokih nakazal skupno več kot dva milijona evrov dvema podjetjema kosovskega veleposlanika na Hrvaškem Martina Berishaja, ki sodi v krog kosovskega premierja Albina Kurtija. Šlo je za podjetji MB Consulting s sedežema v Črni gori in na Kosovu. Berishaj je sproti dvignil večino nakazanih sredstev, natančneje 1,8 milijona evrov. Berishaj, ki razpolaga s slovenskim državljanstvom in ima več vplivnih znancev, je po nedavnem poročanju kosovskega portala Gazeta Imazhi med zaslišanjem pred Posebnim tožilstvom Kosova priznal, da je prejel velike vsote denarja od podjetja GEN-I – in sicer iz njihove beograjske veje.

Močno je odmevala tudi afera v zvezi z nespametnim nakupom 13 tisoč prenosnih računalnikov. Ministrica Emilija Stojmenova Duh je za nakup računalnikov poleg 6,5 milijona evrov odštela še dodatnih 100 tisoč evrov za dostavo, 250 tisoč evrov za namestitev operacijskega sistema, več tisoč evrov pa je šlo tudi za njihovo skladiščenje, saj se je močno zapletalo pri njihovem razdeljevanju. Sicer pa je tudi Računsko sodišče podalo mnenje, da nakup ni bil opravljen skladno z načeli učinkovitosti in gospodarnosti. Pika na i za njen odhod je predstavljala afera “modre lučke”. Izvedelo se je namreč, da so bile na službenem vozilu nepooblaščeno uporabljene modre luči, ker ministrica ni želela zamuditi leta iz Dunaja v Ženevo, nato pa je celo želela doseči, da tamkajšnji organi ne bi končali prekrškovnega postopka zaradi prehitre vožnje na avstrijski avtocesti.

Ko se spominjamo afer, ne smemo mimo te, ki je Sanjo Ajanović Hovnik stala ministrskega stolčka. Potem ko je javnost še razburjala vest o pregrešno dragi službeni poti v New York, ki je davkoplačevalce stala kar 33.000 evrov, je v javnosti zaokrožila informacija, da je Ministrstvo za upravo na razpisu za nevladne organizacije 300 tisoč evrov dodelilo inštitutu, ki ga vodi ministričina nekdanja poslovna partnerica in direktorica v podjetju, ki je v solasti ministričine mame – omenjeni inštitut je bil sicer med prejemniki največje vsote denarja.

Ena najbolj odmevnih afer je zagotovo afera Litijska, kjer je šlo kar 7,7 milijona evrov za nakup razpadajoče stavbe. Občutno preplačana stavba je bila od kupca po klavzuli “videno-kupljeno” kupljena s strani Ministrstva za pravosodje. Finančni minister Klemen Boštjančič se je s tedanjo pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan dogovoril, da bo zagotovil sredstva za nakup stavbe na Litijski. Sledile so prerazporeditve sredstev iz državne rezerve, kršitve zakona, ki ureja javne finance, ter kršitve rokov in postopkov. Kmalu po podpisu 7,7 milijona evrov težke kupoprodajne pogodbe pa se je izkazalo, da pri nakupu razpadajoče stavbe marsikaj ni šlo tako, kot bi moralo, čeprav je Švarc Pipanova sprva zagotavljala, da so skrbi odveč.

Javnost je z zamikom izvedela še za posle premierja, ki je stoodstotni lastnik podjetja Star Solar, ki posluje s podjetjem Borzen, ta pa je v stoodstotni lasti države. Še posebej zato, ker je vlada takoj po nastopu, v začetku junija 2022, na seji zamenjala vodilne v Borzenu, od katerih je odvisno, kakšne dobičke iz preprodaje električne energije kuje tudi sam premier kot lastnik podjetja Star Solar. Precej napetosti so tako v stranki SD kot v koaliciji povzročile milijonske subvencije agencije Spirit. Razburjenje je nastalo, ko se je izkazalo, da je eden od zmagovalcev razpisa agencije Spirit postal Tadej Von Horvath, nekdanji član podmladka SD. Minister za gospodarstvo Matjaž Han je po javnem razkritju informacij odredil notranjo revizijo razpisa, direktor Rok Capl pa je ponudil odstop.

Ena izmed bolj odmevnih afer Golobove vlade je bila povezana s finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem in njegovim podjetjem Brio, ki je leta 2015 nakazalo 31 tisoč evrov na transakcijski račun družbe, registrirane v znani davčni oazi Belize. Družba, ki ji je Boštjančičevo podjetje nakazalo denar, je po podatkih mednarodnega konzorcija novinarjev poslovala na znani “off shore” lokaciji. V tistem času je podjetje Brio precej poslovalo z državo oziroma ministrstvom za obrambo. Upravičeno se domneva, da je šlo za utajo davkov, čeprav minister zanika kakršnokoli sumljivo poslovanje. Pred časom je povedal, da je šlo za plačilo izobraževanja pilotov, čeprav se podjetje ni ukvarjalo z letalstvom.

Lani je izbruhnila zdaj že pozabljena afera Karigador. Kot smo poročali, je Golob z ženo večkrat letoval v Subotičevi nepremičnini v Karigadorju, medtem ko je bil Tomaž Subotič imenovan v dva sveta javnih zdravstvenih zavodov, in sicer neposredno iz kvote Golobove vlade. Prav to dejstvo je sprožilo pomisleke o nedovoljenem darilu in morebitni kršitvi zakona, ki ureja področje integritete in preprečevanja korupcije. Ne pozabimo pa tudi na afero Ugljan, vezano na bivanje premierja z ženo v Novem dvoru na otoku Ugljan avgusta lani. Še posebej zanimiv je lastnik hotela Pavel Pišur, oče podjetnika, ki je v tem mandatu bogato posloval tako z GEN-I kot z Darsom. Premier vztraja, da je sam poravnal stroške bivanja, zato je na 24ur prinesel račun za bivanje, a je s tem afero le še dodatno poglobil, ker je na Instagramu objavil račun, ki pa je bil drugačen od tistega, ki ga je prinesel na 24ur.

Afere kot modus operandi

To pa so bile le afere, ki so javnosti ostale v spominu, ker so bile tako hude, da jih medijem ni uspelo skriti. Mikroafere so se sicer pojavljale iz tedna v teden; konec mandata smo se davkoplačevalci nanje že navadili. Tudi zaradi tega prisluhi niso bili dojeti kot hud šok, ampak le nadaljevanje tega, kar se je že v vsakem primeru dogajalo.

Kdor si je v lanskem letu ogledal kakšno izmed oddaj Tarča, ga je lahko že pred znamenitimi prisluhi naravnost šokirala razkritja praks v krogu ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki velja za enega največjih političnih zaveznikov aktualnega premierja. Poročali so, da ljubljanska občina “deluje kot država v državi”, in razkrili, da iz zahteve za sodno preiskavo, ki jo je spisalo Specializirano državno tožilstvo, izhaja, da “deluje kot podaljšana roka upravne enote, institucije, ki bi po zakonu morala delovati pod okriljem ministrstva, predvsem pa neodvisno”. Kot glavna akterja so poleg župana izpostavili uradnika z Upravne enote Ljubljana Aleša Lotriča in njegovega nekdanjega šefa, nekdanjega načelnika ljubljanske upravne enote Bojana Babiča. Tarča pa je razkrila tudi obrise korupcijske mreže, ki je očitno nastala v primeru gradnje luksuznega gradbenega projekta Bellevue Living v Ljubljani.

Namesto da bi se premier, ki je v preteklosti dajal vedeti, da ima ničelno toleranco do korupcije, vsaj potegnil nazaj, če že ni zmogel kritične drže, ko so na plano prišli očitki korupcije zoper političnega zaveznika, se je ta županu pridružil na odru občinske zabave, nato pa so ga skupaj z njim videli celo na zajtrku v lokalu. Z oceno, da je državni vrh s tem pokazal krizo vrednot, se je strinjal marsikdo. Najbrž temu primerno ne preseneča število afer, ki se je pojavilo v času tega mandata.

I. K.

The post Že pred prisluhi je bilo jasno: za Golobovo vlado je bila korupcija modus operandi first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Že pred prisluhi je bilo jasno: za Golobovo vlado je bila korupcija modus operandi z dne, 2026-04-09 03:30:20, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/ze-pred-prisluhi-je-bilo-jasno-za-golobovo-vlado-je-bila-korupcija-modus-operandi/