“Spoštovani,

Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje 8. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, ki določa, da je možna izvršba na prejemke iz naslova denarne socialne pomoči, do katerih je upravičen posameznik, ki ima zapadle neplačane denarne nedavčne obveznosti, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, izterjuje davčni organ, za katere so bili v obdobju dveh let pred izdajo sklepa o izvršbi podani najmanj trije predlogi za izvršbo.

Kot pobudnike ustavne presoje tega zakonskega določila, ki izpostavljate človekove pravice posameznikov, ki ponavljajo prekrškovna dejanja brez plačila prekrškovnih glob in so v primeru, ko gre za osebe brez premoženja ter z edinim prihodkom iz naslova denarne socialne pomoči, zaščiteni pred kaznovanjem ob vsakem odklonilnem (prekrškovnem) dejanju, vas sprašujem, zakaj bolj ščitite neodgovorne posameznike kot žrtve. Te žrtve so otroci, ki (neupravičeno) ne obiskujejo pouka v osnovni šoli, njihovi starši pa lahko ignorirajo odločbe Inšpektorata za šolstvo, ki jim izreka prekrškovne globe. Kdo bo zaščitil te otroke pred neodgovornimi starši, če tega ne stori država (z ustrezno kaznijo, ki je odvračalnega značaja)? Kdo bo zaščitil žrtve prometnih nesreč, ki jih povzročijo neodgovorni vozniki, ki jim je bila predhodno že več kot 10-krat izrečena kazen za kršitev prometnih predpisov (ter so bili zaščiteni pred izvršbo ter tako brez odvračalne kazni)? Kdo bo odgovarjal za poškodovano ali umorjeno žrtev, povzročeno z lahkim strelskim orožjem (npr. nelegalno pištolo), če je sporočilo države, da je to prekršek s kaznijo plačila globe, ki se pa ne terja od posameznikov (iz socialnih okolij)?

Ali gre res samo za pravico do (brezpogojnih) denarnih sredstev za dostojno preživetje? Verjamem, da je pravica otroka do obiskovanja osnovne šole (za kar mora država poskrbeti tudi z jasnim sporočilom o odgovornosti staršev) ter pravica vsakega državljana, da ni ogrožen s strani posameznikov, ki so dobili “pooblastilo države” do nevarnega obnašanja in ogrožanja drugih tako v prometu kot v drugih življenjskih situacijah, večja od pravice posameznika, da mu pripada (brezpogojna) denarna socialna podpora. Predvsem ker 8. člen Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti ne določa, da se izterja vsaka (neplačana) prekrškovna globa. Izterjava je omejena na tretji in nadaljnji prekršek z neplačano globo. Verjetno se lahko že ob tem določilu vprašamo o enakopravnosti državljanov pri odgovornosti v skupnosti, ki jo imenujemo Republika Slovenija. Zakaj nekdo lahko naredi prekršek in se mu v primeru neplačila ne izterja prekrškovna globa, veliki večini državljanov pa se denarna sredstva zarubijo brez zadržkov? In če smo družba, ki želi zaščititi socialno šibkejše, ali res ni meje, do kje lahko socialno šibkejši povzročajo prekrškovne odklone brez kazni? Še posebej, ko govorimo o odgovornem starševstvu in varovanju zdravja in življenja drugih? Tako Varuh človekovih pravic kot Pravna mreža za varstvo demokracije ob vloženi ustavni presoji ne ponujata odgovora, kako bi zaščitila pravice otrok in žrtev, pobuda se nanaša zgolj na varovanje pravic neodgovornih posameznikov.

Verjamem, da je pred sodniki Ustavnega sodišča pomembna odločitev. Odločitev, ki bo sporočila, kaj so temeljne vrednote slovenske države in katere človekove pravice so najvišje vrednotene. So mar pravice neodgovornega starša nad otrokovo pravico do izobrazbe?”