Avtor tega prispevka je Nova24TV.

Ob 85. obletnici smrti vojaškega vodje TIGR-a Danila Zelena in ob 30. obletnici postavitve spomenika na Mali gori, je Društvo TIGR Primorske pripravilo več slovesnosti posvečenih trem tigrovcem Ferdu Kravanji, Antonu Majniku in Danilu Zelenu. Samo v Ribnici je imelo društvo tri dogodke, proslavo ob spomeniku na Mali gori, položen je bil venec na Majnikovi spominski plošči in v kulturnem centru odprta je bila razstava o zgodovini TIGR-a.

13. maja 1941 je pri Češarkovi oziroma Lovšinovi lovski koči na Mali gori nad Ribnico prišlo do bitke med borci primorske narodnoobrambne organizacije TIGR in italijanskim okupatorjem, ki velja za prvi spopad na slovenskih tleh po okupaciji Kraljevine Jugoslavije in razkosanju slovenskega ozemlja.

Glavna slovesnost ob 85. obletnici in 30. obletnici postavitve spomenika je potekala v soboto, 9. maja 2026, pred spomenikom Tigrovcem na Mali gori. Organiziral jo je Društvo TIGR Primorske skupaj z drugimi domoljubnimi društvi. Slavnostni govornik je bil Gorazd Humar, predsednik društva. Danes, na sam dan obletnice, potekajo predvsem tišje spominske aktivnosti, polaganje cvetja in individualni obiski spomenika, ki jih organizirata predvsem Društvo Slovenski TIGR – 13. maj in Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO).

Spomin na tri tigrovce – Danila Zelena, Antona Majnika in Ferda Kravanjo – je ob Dnevu zmage nad nacifašizmom počastil že Humar, ki je v svojem nagovoru poudaril, da dogodek ni bil napad tigrovcev, temveč obramba pred napadom. Patruljo je sestavljalo sedem oseb: štirje italijanski karabinjerji in trije slovenski kolaboranti – orožniki. Po njegovem mnenju gre za prvi kolaborantski napad na slovenske upornike. V spopadu je padel Danilo Zelen, ki si je najverjetneje sam sodil, da ga fašisti ne bi ujeli.

Humar je odločno zavrnil trditev o izdaji komunista Filipa Tekavca. Sklicujoč se na temeljito raziskavo zgodovinarja Tone Ferenca iz leta 1977 je poudaril, da za izdajo ni nobenih dokazov. Italijanska patrulja je bila le v izvidnici, vojaško poveljstvo v Ribnici o njej ni vedelo, kasneje pa je prišla na pomoč šele močnejša enota. Kritiziral je tudi TV-oddajo Pričevalci, v kateri je sin domnevnega izdajalca kot dojenček pripovedoval o dogodku, kar je označil za nekredibilno.

Posebej ostro je Humar izpostavil pravo veleizdajo slovenskega naroda v tistem času. Aprila in maja 1941 je ljubljanski škof Gregorij Rožman skupaj s predstavniki Cerkve in posvetne oblasti aktivno sodeloval z okupatorjem, Mussoliniju pošiljal vdanostna pisma in ga šel pozdravit v Rim. Po njegovem mnenju prav ti dejstvi ostajajo pri kritiki dogodka na Mali gori sistematično zamolčani.

Humar je spomnil, da so tigrovci že pred majem 1941 izvajali odmevne akcije proti fašistom, med drugim diverzije na železniške proge v Avstriji in Italiji ter načrtovali atentat na Mussolinija. Večina tigrovcev se je kasneje pridružila partizanskemu boju. Govor je zaključil s pozivom, naj Mala gora ostane gora miru in spoštovanja spomina na junaške tigrovce ter ne postane arena političnih iger in ponarejanja zgodovine.

Zgodovinsko ozadje
Do bitke je prišlo zjutraj, ko so lovsko kočo, v kateri so bili tigrovci Danilo Zelen, Ferdo Kravanja in Anton Majnik, obkolili italijanski karabinjerji in trije nekdanji jugoslovanski orožniki. Zgodil se je oborožen spopad, v katerem sta bila ranjena Zelen in Kravanja. Sledila je vdaja Majnika, napadalci pa so zajeli tudi Kravanjo, medtem ko je Zelen vztrajal v boju. Majnik in Kravanja sta kasneje uspela pobegniti, Majnik že ob predaji, Kravanja pa po štirih mesecih iz bolnišnice, in se pridružila partizanom, kjer sta padla v sumljivih okoliščinah. Napadalci so čez nekaj ur dobili pomoč dveh oddelkov italijanskih vojakov, oboroženih z minometi in strojnicami. Prišlo je do novega spopada, v katerem so Italijani uporabili več kot dvajset min in ročnih bomb. Zelen se je znašel v brezizhodnem položaju in si vzel življenje, s tem pa postal prvi Slovenec, ki je po okupaciji Slovenije v drugi svetovni vojni padel v boju proti okupatorjem.

Danilo Zelen (1907-1941) je bil del tigrovskega vodstva, po fašističnem preganjanju se je preselil v Ljubljano in se s soborci redno ilegalno vračal na Primorsko spodbujati odpor in izvajati oborožene akcije proti fašistom. Zaradi tega so ga italijanske oblasti razglasile za enega najnevarnejših nasprotnikov, za njim razpisale tiralico in ga na prvem tržaškem procesu (1930) v odsotnosti obtožili protidržavnega in terorističnega delovanja. Leta 1938 je bil med načrtovalci atentata na Benita Mussolinija, ki so ga v zadnjem trenutku odpovedali.

Spopad na Mali gori ni bil naključen. Tigrovci so na tem območju zbirali orožje za nadaljnji odpor, ki je kasneje delno postalo osnova tudi za ribniško partizansko četo. Dogodek poudarja predpartizanski, nekomunistični odpor, ki ga je organizacija TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka) gojila že od 20. let prejšnjega stoletja proti fašističnemu nasilju na Primorskem.

Pomen dogodka danes
Spomin na Tigrovce in dogodek na Mali gori ostaja pomemben del slovenske zgodovinske zavesti, zlasti ker predstavlja zgodnji, samostojni odpor proti fašizmu še pred množičnim partizanskim gibanjem. Vsako leto se ob tem razvijejo tudi razprave o različnih interpretacijah zgodovine in o tem, kako naj Slovenija uradno zaznamuje ta datum. Predlogi, da bi 13. maj postal državni praznik, so prisotni že vrsto let.

A.H.

The post 85 let od prvega spopada proti okupatorju na slovenskih tleh first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom 85 let od prvega spopada proti okupatorju na slovenskih tleh z dne, 2026-05-13 13:46:23, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/85-let-od-prvega-spopada-proti-okupatorju-na-slovenskih-tleh/