Premier Janez Janša je tekom poslanskih vprašanj izrazil strinjanje z davčno razbremenitvijo dela. Prav tako pa je opozoril, da bi se lahko cene energentov že znižale za deset odstotkov, če ne bi nasprotniki interventnega zakona za razvoj Slovenije zahtevali referendumskega odločanja.

Vprašanje o kadrovskih razmerah v šolstvu in napovedani reformi šolskega sistema je Janši kot prvi zastavil poslanec SD Damijan Bezjak Zrim. Vprašal ga je o prihodnosti slovenskega šolstva, o ukrepih za zagotavljanje kakovostnega javnega izobraževanja, ustreznih pogojih za delo zaposlenih in enakih možnostih za vse otroke. Janša je uvodoma spomnil, da v okviru evropskih institucij že nekaj let potekajo razprave o tem, kakšen bo šolski sistem v prihodnje. Zlasti zaradi hitrega razvoja tehnologij namreč prihaja do prelomne točke. “Svet se giblje zelo hitro,” je omenil in dodal, da bo v državah, ki bodo sledile tehnološkemu napredku, čez 10, 15 let uveljavljen sistem doživljenjskega, vseživljenjskega učenja.

To pa po njegovih besedah pomeni, da ne bo mogoče pač v mladosti pridobiti znanja, s katerim si bo mogoče služiti kruh do upokojitve, ampak bo treba ta čas šolanja drugače prerazporediti. “Napovedana šolska reforma je mogoče en prvi korak v tej smeri, zelo majhen, s katerim rešujemo predvsem težave, ki jih imamo v obstoječem sistemu,” je pojasnil.

Tiščanje glave v pesek bi predstavljalo veliko zablodo

Reforma je po njegovih besedah potrebna, ker podatki kažejo, da znanje, ki ga dobivajo mladi v slovenskem šolskem sistemu, v primerjavi z znanjem v primerljivih državah ali v globalnem svetu, ni več niti na enaki ravni niti ni boljše. “Če bi bil ta sistem idealen, potem bi bili rezultati drugačni.” Meni, da bi bila velika zabloda in slaba popotnica tistim, od katerih je odvisna naša prihodnost, da bi se pred realnostjo tiščalo glavo v pesek. Ti slabi rezultati po navedbah premierja niso rezultat pomanjkanja kadra v šolstvu, kajti če bi bilo to res, potem bi bili ti rezultati še bistveno slabši. “Predpisi, normativi in vse tisto, kar se je obesilo na šolski sistem in na učitelje, je razlog za to, da so rezultati slabi,” pravi Janša.

V luči napovedi ministra o ideološko nevtralni šoli, v zvezi s čimer se je glasilo tudi eno izmed poslančevih vprašanj premierju, je Janša povedal, da je v koalicijski pogodbi podana zaveza o uveljavitvi ideološko nevtralne šole, ki jo zagotavlja 41. člen Ustave RS. “V Ustavi RS piše, da je moralna vzgoja otrok pristojnost in dolžnost staršev, ne šole. Se pravi, je to tisto, kar je ustavni pojem ideološko nevtralne šole in kar bomo pač uveljavili. Torej, umik ideoloških vsebin iz vrtcev in šol, dvig ugleda učiteljskega poklica, spoštovanje učiteljske avtonomije in vrnitev učiteljske avtoritete. To je cilj, ki ga pač zasledujemo, ki ga bo tudi ministrstvo moralo zasledovati,” je pojasnil in dodal, da šolske reforme ni mogoče izvesti brez sodelovanja učiteljev, pedagogov in stroke. “Zdaj protestirajo pa tisti, ki niso vključeni, so pa gradili sistem, ki daje slabe rezultate,” je omenil in dal vedeti, da če se Sloveniji in mladi generaciji želi dobro, potem ni na mestu, da se nasprotuje popravkom nečesa, kar ne deluje dobro. Ni pa vse slabo, pravi, saj rezultati predstavljajo povprečje.

Potrebno je razlikovati med zakonodajnimi in posvetovalnimi referendumi

Sledilo je vprašanje poslanke Levice Aste Vrečko v zvezi s porastom posvetovalnih referendumov in spoštovanjem izida referendumov, pri čemer je izpostavila napoved, da se bo glede ukinitve obveznega RTV prispevka upoštevala tudi volja tistih, ki so v velikem deležu glasovali za. Z namenom, da ne bi prišlo do mešanja jabolk in hrušk, je Janša opomnil, da 3. člen Ustave RS pravi, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. “Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Se pravi, referendumi, kjer ljudje neposredno odločajo o nekem zakonu, in zdaj po vseh teh spremembah, ki jih je ta zakonodaja doživela, imamo samo naknadni zakonodajni referendum, so obvezni, se pravi, ljudje odločijo,” je pojasnil. Drugo stvar pa predstavljajo posvetovalni referendumi, gre za posvetovanje zakonodajalca z volilnim telesom.

Janša poudarja, da je tukaj z vidika posvetovanja popolnoma vseeno, ali je pet glasov več za kot pet glasov več proti pri 55-odstotni udeležbi. “Glede zakona o RTVS bi bilo lahko 10 tisoč glasov več proti kot za, pa bi bilo to še vedno približno pol pol. Se pravi, polovica ljudi podpira eno rešitev, polovica ljudi podpira drugo rešitev. Nismo dobili nekega odločilnega rezultata. Deljeno mnenje je in jaz moram reči, da je to zelo žalostno, da polovica volilnega telesa, ki ga zadeva zanima, misli, da nacionalna televizija, za katero se na leto porabi 160 milijonov evrov, ki ima več zaposlenih, kot ima Slovenska vojska vojakov, ne zasluži financiranja, ki bi bilo obvezno,” je bil jasen in dodal, da če zakonodajalec ali pa večina v DZ hoče, da zakonodajalec sledi volji ljudstva, kaj bi torej naredili v primeru, ko je polovica ljudstva za obvezni prispevek, polovica pa ne. Spomnil je tudi, da si je prejšnja koalicija privoščila tri posvetovalne referendume, ampak to ne hkrati z nekim drugim referendumom, ampak z evropskimi volitvami, kar pa predstavlja dva različna procesa, zaradi česar je to potegnilo več stroškov za sabo.

Premier je izrazil nestrinjanje, da se je vlada ali pa koalicija, katere del so bili vedno kot vodilna stranka, trudila za uničenje RTV. Spomnil je, da je bil v prvem mandatu leta 2005 sprejet Zakon o RTV, ki je bil napaden, pa ubranjen potem na referendumu in je veljal skoraj 20 let. “Ta hiša je s klasičnimi težavami tako ali drugače vsaj zasilno približno funkcionirala. Težave so se začele, ko ste jo depolitizirali in ko se je sestavil en organ, ki je hkrati pristojen za program in za financiranje,” je navedel in dodal, da finančne težave obstajajo, ker so tam, kar se tega tiče, očitno amaterji in ne morejo funkcionirati ob 160 milijonih denarja, ki se potegne iz žepov davkoplačevalcev, polovici prisilno. Omenil je, da je struktura upravljanja sestavljena tako, da so v tem organu trojanski konji tranzicijske levice. “To nimajo nikjer na svetu, še posebej v Evropi ne boste našli države, v kateri je upravljanje nacionalne radiotelevizije urejeno tako, kot je urejeno v Sloveniji,” je bil jasen. Kar se tiče prepričanja Vrečkove, da je bila volja ljudstva glede RTVS jasno izražena, pravi, da ne razume, čemu nasprotuje prostovoljnemu prispevku. “Saj vsak, ki enako razmišlja kot vi, bo to z veseljem plačal, pa se ne bo nič spremenilo,” je ob tem dodal.

Cilj vlade je, da interese naših ljudi postavi na prvo mesto

Poslanka Resni.ce Katja Kokot je omenila, da je stanje v kmetijstvu katastrofalno. Pravi, da se od kmetov zahteva bolj stroge standarde kot od javnih zavodov, ki živila kupujejo z javnim denarjem. Zanimalo jo je, ali bo vlada spremenila uredbo o zelenem javnem naročanju tako, da bo izrecno vključila pogoje za več lokalne in sezonske hrane, primerljive standarde dobrobiti živali ter pogoje uporabe sredstev za varstvo rastlin. Janša meni, da ne samo na področju kmetijstva, ampak povsod, bi si morali vsi, od zakonodajalca do izvršilne oblasti, do lokalnih oblasti, ampak predvsem na nacionalnem nivoju, prizadevati za to, da domači proizvajalci bodisi v kmetijstvu, bodisi v industriji in tako naprej niso omejevani s strožjimi standardi, kot pa v tistih okoljih, od koder uvažamo karkoli. Strinjal se je, da je tukaj zakonodaja bolj papeška od papeža in da je potrebno iti v odpravo razlik.

Po besedah Janše koalicijska pogodba to vlado obvezuje, da se vključuje več lokalne hrane v razpise za javne ustanove. “Pripravlja se oziroma v razpravi je zakon. Na podlagi tega zakona bo predlagana tudi nova uredba o zelenem javnem naročanju,” je pojasnil in dodal, da je cilj te vlade, da postavlja interese naših ljudi na prvo mesto. Spomnil je, da je v luči pogajanj za novo finančno perspektivo Evropska komisija šla v predlog občutnega zmanjšanja sredstev za skupno kmetijsko politiko. “Slovenija je bila ena od 17 držav, ki je temu nasprotovala, in zdaj imamo pogajalski okvir, ki je bistveno izboljšal tiste pozicije. Nismo pa še tam,” je dal vedeti. Po njegovih besedah je Slovenija na nedavnem zasedanju Evropskega sveta v razpravo strateški pomen prehranske varnosti, saj je hrana strateška surovina. “Prepričljiva večina držav v Evropski uniji to podpira,” je povedal in dodal, da ni stoodstotno prepričan, da se bo delež teh sredstev v skupnem razrezu bistveno popravil, zagotovo pa bo drugače prerazporejen, tako da bo upoštevan tudi ta vidik, je povedal.

Premier naklonjen davčni razbremenitvi dela

Poslanka Iva Dimic iz poslanske skupine NSi, SLS, Fokus je premierja vprašala, ali vlada že načrtuje spremembo splošne dohodninske olajšave oziroma podobne ukrepe na tem področju z namenom povišanja neto plač vseh zaposlenih. Janša je izrazil prepričanje, da je to nujno in da to predstavlja naslednji korak po uveljavitvi razvojnega zakona. “Tukaj gre za neposredno povezavo pozitivnih učinkov razvojne kapice in višje splošne dohodninske olajšave, ker to oboje razbremenjuje delo. Prevelika obremenitev dela pa je ena od ključnih ovir za večjo konkurenčnost Slovenije.” Pravi, da je mogoče, da bo končno prišlo do trajne spremembe na tem področju, saj je ena od opozicijskih strank vložila zakon, ki gre v podobno smer. “Aleluja in hvala Bogu.” V prejšnjem mandatu je bila namreč njihova mini davčna reforma zaustavljena na polovici. “Nekdo s povprečno plačo je zaradi tega izgubil 2500 evrov. Mu je bilo neposredno vzeto iz žepa in slovensko gospodarstvo je izgubilo ali pa ni dobilo dela konkurenčne prednosti,” je bil jasen. Skupna odločitev bo po njegovo predstavljala izjemno pozitiven znak za domače gospodarstvo in za tuje vlagatelje.

V nadaljevanju je omenil, da bodo tisti, ki so predlagali referendum o razvojnem zakonu, kampanjo, tako kot ob zbiranju podpisov, gradili na kapici na socialne prispevke, torej da gre za zakon za bogate. “To ni zakon za bogate. To je zakon, ki bo omogočil tej generaciji, našim otrokom in vnukom, da bodo lahko postali bogati, ne pa, da bodo bogati samo tisti, ki so predlagali referendum.” Pojasnil je, da vse delo v Sloveniji ni enako obremenjeno. “Nizko plačano delo je konkurenčno, zato v Slovenijo prihaja industrija, kjer so plače nizke, dodana vrednost relativno nizka in zaradi tega nas dohiteva Hrvaška. Čim gremo višje, že na srednje plače, so pa prekomerno obremenjene,” je navedel in poudaril, da razvojna kapica omogoča razvoj, višje plače za vse in višjo blaginjo za vse. Prav tako pa tudi to, da se ustvarja neko okolje, kjer bo vedno več ljudi lahko bogatih, kjer bodo pošteno plačani.

Premier 🇸🇮 @JJansaSDS: V prejšnjem mandatu je bila naša davčna reforma zaustavljena na polovici. Zaradi tega je vsak, ki je imel povprečno plačo, izgubil 2.500 evrov.

Ta znesek je bil neposredno vzet ljudem iz žepa, slovensko gospodarstvo pa ni pridobilo dela konkurenčne prednosti.

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) October 19, 2026

Meni, da bo zima težka. “Neka usmeritev je, da se uporabi ves razpoložljiv manevrski prostor za to, da se cene energije stabilizirajo, da so čim nižje, tako na evropski kot na nacionalni ravni. Ko gre za nacionalno raven, smo mi s tem razvojnim zakonom blokirani pri enem od pomembnih korakov.” Omenil je, da če bi razvojni zakon že veljal, bi ta prinesel tudi možnost, da se za devet mesecev zniža davek na del energentov, kar pomeni 10-odstotni vpliv na ceno. Z uveljavitvijo zakona bo imela vlada znaten manevrski prostor, da ne bo potrebno ljudem iz žepa po nepotrebnem dajati denarja. “Tisti, ki se pritožuje nad položnicami, mora znati povezati to ceno, ki jo plača za energijo, z nekim ukrepom, ki je blokiran.”

Ž. N.

The post Janša o blokadi razvojnega zakona: cene energentov bi lahko bile že za deset odstotkov nižje first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Janša o blokadi razvojnega zakona: cene energentov bi lahko bile že za deset odstotkov nižje z dne, 2026-10-19 13:17:44, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/jansa-o-blokadi-razvojnega-zakona-cene-energentov-bi-lahko-bile-ze-za-deset-odstotkov-nizje/