Ameriški preiskovalni medij Muckraker je objavil dokumentarni film Replacing Europe (Zamenjava Evrope), ki prikazuje najnevarnejšo migracijsko pot iz zahodne Afrike prek Španije in Francije do Velike Britanije. Ustvarjalci ugotavljajo, da so množične migracije predvsem velik posel.

Dokumentarec na podlagi dvomesečnega terenskega raziskovanja, pogovorov z migranti in posnetkov s skritimi kamerami prikazuje resnično naravo množičnih migracij. Slednje niso zgolj posledica spontanega preseljevanja, temveč jih omogoča razvejana mreža tihotapcev, nevladnih organizacij in javno financiranih ustanov. V 47-minutnem dokumentarcu novinarji spremljajo pot migrantov od mavretanskega pristaniškega mesta Nouadhibou, enega pomembnejših izhodišč za prečkanje Atlantika, do španskih Kanarskih otokov, celinske Evrope in nazadnje Rokavskega preliva. Pri tem raziskujejo vlogo organizacij, ki migrantom zagotavljajo nastanitev, prevoz in drugo pomoč, ter njihovo financiranje iz javnih sredstev.

Migracije kot vir zaslužka za tihotapce in za državo

Morda najpomembnejše pričevanje v dokumentarcu poda Sheikh M. Kromah, sodelavec Mednarodne organizacije za migracije (IOM), povezane z Združenimi narodi. Kromah, ki naj bi imel več kot desetletje izkušenj na področju pomoči migrantom, je pred kamero spregovoril o domnevnih finančnih interesih, povezanih z migracijami. “Celotna migracija je igra. Vsakdo želi dobiti svoj delež,” je dejal. Po njegovih besedah tihotapske mreže s posameznim čolnom zaslužijo od 50.000 do 60.000 evrov. Še bolj pomembna pa je njegova razlaga za množične migracije v Evropo, ki potekajo preko Španije. Kot pravi, Španija nima resničnega interesa za popolno ustavitev prihodov migrantov, saj za njihovo obravnavo prejema znatna evropska sredstva. Če bi se migracijski tokovi ustavili, bi država izgubila tudi velik del financiranja. Po njegovem mnenju je zato cilj oblasti prihode migrantov omejevati, ne pa povsem preprečiti, saj si tako zagotavljajo nadaljnje financiranje iz evropskega proračuna.

Vstop: Mavretanija, prva postaja: Kanarski otoki

Ekipa Muckrackerja sprva spremlja začetek migrantskih poti v zahodni Afriki, natančneje v Mavretaniji, od koder proti Kanarskim otokom odplujejo številni čolni z migranti. Med pomembnejšimi izhodišči so tudi Senegal, Maroko in Zahodna Sahara. V pristaniškem mestu Nouadhibou so novinarji govorili z lokalnim virom, ki je opisal domnevne zlorabe migrantov. Po njegovih besedah so mlade migrantke žrtve posilstev, ugrabitev in izsiljevanja, pri čemer naj bi jih storilci zadrževali v razmerah, podobnih suženjstvu, ter od njihovih družin zahtevali odkupnino. Sogovornik je zatrdil, da pri teh dejavnostih ne sodelujejo zgolj kriminalne združbe, temveč tudi nekateri policisti, ki naj bi bili povezani s tihotapci ljudi. Opozoril je še, da migracijske poti uporabljajo tudi trgovci z orožjem in mamili.

Prva postaja so španski Kanarski otoki.  Novinarska ekipa je ob otoku El Hierro posnela čoln, poln migrantov, ki ga je proti obali vlekla španska služba za reševanje na morju. Med potniki so prevladovali mlajši moški, enega od njih pa so reševalci na nosilih odnesli s plovila. Njegovo zdravstveno stanje ni bilo pojasnjeno. Zatem se dokumentarec preseli v tamkajšnje sprejemne centre. Migranti preživljajo dneve v brezdelju, saj po lastnih besedah le jedo in spijo. Prav tako prihaja v samih centrih do spopadov med migranti.  Posebej pretresljivo je pričevanje migranta iz Senegala, ki je opisal domnevno prakso, po kateri naj bi nekatere potnike med plovbo obtožili čarovništva, jih zvezali in vrgli v morje. “Da, ubijemo jih”, pove v objektiv, kot da gre za nekaj povsem normalnega. Čarovnic se seveda ne sme pustiti živih!

Nevladna organizacija z 225 milijoni evrov letnih prihodkov

Po prihodu na Kanarske otoke se številni migranti preselijo na špansko celino. Novinarji Muckrakerja so na letališču Gran Canaria opazovali več sto afriških migrantov, ki so čakali na polet proti Madridu. Po njihovih ugotovitvah se takšni prevozi izvajajo večkrat tedensko, pri njihovi organizaciji pa sodeluje nevladna organizacija ACCEM. Gre za nevladno organizacijo, kratice pa pomenijo Španska katoliška komisija za migracije (Asociación Comisión Católica Española de Migración). Ukvarja se predvsem s sprejemanjem, nastanitvijo in vključevanjem migrantov v špansko družbo.

Po podatkih iz njihovega letnega poročila za leto 2024, ki jih je povzel španski portal Infovaticana, so pri ACCEM v tem letu imeli približno 225 milijonov evrov prihodkov, od tega naj bi kar 88 odstotkov prejeli od španske vlade. Organizacija zaposluje 3839 ljudi in upravljala kar z 9812 nastavitvenimi mesti za migrante. Tovrstnim nevladnikom je seveda v interesu, da se migracije nadaljujejo in stopnjujejo. Zato ni presenetljivo, da je predsednica organizacije Pilar Samanes Ara leta 2023 sopodpisala pismo, ki je pozivalo k vzpostavitvi dodatnih varnih in zakonitih migracijskih poti v Evropsko unijo in Španijo. Podpisniki so migracije povezovali tudi z Agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, kjer so slednje predstavljene kot  dejavnik gospodarske rasti in družbenega razvoja.

Vsi gredo naprej, dokumentov nihče ne preverja

Naslednja postaja na poti proti severni Evropi je špansko obmejno mesto Irun, kjer se migranti zbirajo pred nadaljevanjem poti v Francijo. Dokumentarec prikaže ustaljene poti, po katerih migranti prispejo od avtobusne postaje do stavbe Rdečega križa in do mestne hiše. Na tem območju je aktivna organizacija Irungo Harrera Sarea, katere člani vsakodnevno pomagajo pri sprejemanju migrantov. Njeni predstavniki povejo novinarski ekipi, da so pomagali približno 40.000 migrantom pri prehodu špansko-francoske meje. Pot se zatem nadaljuje v francoski Bayonne, kjer deluje sprejemni center Pausa, ki je po navedbah dokumentarca prejel več milijonov evrov javnih sredstev. Direktor centra je novinarjem povedal, da ustanovo upravlja mestna administracija in da pri sprejemu migrantov ne zbirajo fotografij ali imen. Migranti naj bi tam praviloma ostali nekaj dni, nato pa z avtobusi nadaljevali pot v različne evropske države, ne glede na to, ali imajo ustrezne dokumente.

Za številne migrante, katerih cilj je Velika Britanija, je zadnja postaja na evropski celini francoski Calais. V okolici mesta že vrsto migrantska taborišča rastejo kot gobe na dežju, od koder tihotapske mreže organizirajo nevarna prečkanja Rokavskega preliva. Zakrinkani v humanitarne delavce so novinarji s skritimi kamerami vstopili v eno od taborišč, ki je nastalo v zapuščenem skladišču. Tam so naleteli na migrante iz Sudana, Maroka in Egipta. Po njihovih ocenah je bilo pod streho približno sto šotorov. V prostoru so opazili tudi območje za molitev s preprogami in izvodi Korana ter več zamaskiranih moških, ki so jih pozorno opazovali. Ko so opazili snemanje, je eden od moških povedal, da ne dovoli fotografiranja, nakar se je okoli ekipe zbrala skupina ljudi in jo pregnala iz skladišča.

Prečkanje Rokavskega preliva organizirajo mednarodne tihotapske združbe. Tudi sami tihotapci so velikokrat nezakoniti migranti, med njimi pa prevladujejo Iračani, Albanci in Kurdi. V okolici migrantskih taborišč so se v preteklih letih zgodili tudi smrtonosni strelski obračuni.

Ob prihodu v Veliko Britanijo brezplačna nastanitev in žepnina

Dokumentarec se konča v Veliki Britaniji, kjer so novinarji obiskali prosilce za azil, nastanjene v hotelu, katerega stroške krije država. Sogovorniki so povedali, da imajo zagotovljeno brezplačno nastanitev in prehrano, poleg tega pa naj bi prejemali približno 300 britanskih funtov mesečne pomoči. Eden od njih je zatrdil tudi, da jim je omogočen brezplačen univerzitetni študij. Neki prosilec za azil je povedal, da v hotelu prebiva že tri leta.

Replacing Europe odpira predvsem vprašanja o delovanju evropskega migracijskega sistema in financiranju organizacij, ki sodelujejo pri sprejemanju in oskrbi migrantov, ter o učinkovitosti državnega nadzora nad porabo javnih sredstev. Kot kaže, so migracijski tokovi postali podlaga za obsežno dejavnost, od katere imajo koristi različni akterji – od kriminalnih tihotapskih mrež do organizacij, ki izvajajo javno financirane programe pomoči. Celoten dokumentarec si lahko ogledate spodaj.

A. S.

The post [VIDEO] Množične migracije kot velik posel; okoriščajo se tako kriminalci kot nevladniki in državniki first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom [VIDEO] Množične migracije kot velik posel; okoriščajo se tako kriminalci kot nevladniki in državniki z dne, 2026-10-22 22:03:28, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/video-mnozicne-migracije-kot-velik-posel-okoriscajo-se-tako-kriminalci-kot-nevladniki-in-drzavniki/