Predsednik vlade Janez Janša v Celju: »Približno 50 tisoč zaposlenih iz javnega sektorja se mora preliti v gospodarstvo, ki si mora zdaj pomagati s tujo delovno silo. V javnem sektorju je velika rezerva in nikomur ni treba ostati brez službe.«

Predsednik vlade Janez Janša je v pogovoru ob odprtju 58. Mednarodnega obrtnega sejma (MOS) v Celju povedal, da Slovenija za hitrejši razvoj potrebuje bolj konkurenčno in predvidljivo poslovno okolje, učinkovitejši javni sektor ter izobraževalni sistem, ki bo bolje odgovarjal na potrebe sodobne družbe in gospodarstva.

Kot enega ključnih izzivov je izpostavil učinkovitejšo uporabo človeškega potenciala. »Najpomembnejši razvojni vir smo mi sami – ljudje,« je poudaril. Pomemben del razprave je predsednik vlade namenil tudi gibanju zaposlenosti v javnem sektorju. Izpostavil je, da se je število zaposlenih od osamosvojitve povečalo s približno 125.000 na okoli 196.000. Del rasti je bil po njegovih besedah upravičen zaradi vzpostavitve samostojne države, vstopa v Evropsko unijo ter demografskih sprememb, zlasti večjih potreb v zdravstvu in socialnem varstvu.

Opozoril pa je, da digitalizacija na številnih področjih ni prinesla pričakovane racionalizacije. »Leta 1999 smo bili še v analogni dobi, danes smo v digitalni, pa marsikatero delo kljub boljšim orodjem opravlja več ljudi.«

Potrebno postopno prestrukturiranje

Ob velikem pomanjkanju delovne sile v gospodarstvu je potrebno postopno prestrukturiranje, je dejal. Del zaposlenih iz javnega sektorja bi se moral skozi daljše obdobje preliti v gospodarstvo, pri čemer je poudaril, da to ne pomeni odpuščanja. »Nikogar ni treba pustiti brez službe. Prestrukturiranje je treba izvesti postopno in na mehak način.« Prav učinkovitejša uporaba razpoložljivih kadrov pa je eden od pogojev za povečanje produktivnosti in življenjskega standarda.

Predsednik vlade je med ključnimi pogoji za večjo konkurenčnost izpostavil še razumne davčne obremenitve, odpravo nepotrebne birokracije in stabilno poslovno okolje. »Ne more se vsako leto nekaj spreminjati in od gospodarstva pričakovati, da se bo vedno znova prilagajalo novim pravilom.«

Posebej se je dotaknil digitalizacije in umetne inteligence. Po njegovem mnenju nove tehnologije same po sebi ne zagotavljajo večje učinkovitosti, če jih uvajamo v sisteme, ki pred tem niso bili ustrezno organizirani. »Če v obstoječo strukturo zgolj uvajate nova orodja, ne da bi jo pred tem optimizirali, ne boste dosegli želenega učinka. Zato mora biti vrstni red jasen: najprej optimizacija, potem digitalizacija.«

Kot je dodal, je takšen pristop v gospodarstvu samoumeven, enako logiko pa mora pri uvajanju digitalnih rešitev in umetne inteligence upoštevati tudi država.

Janez Janša je veliko pozornosti namenil tudi izobraževanju. Opozoril je, da se je število zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja v zadnjih desetletjih močno povečalo, čemur pa niso sledili primerljivi rezultati. Ob tem je izpostavil tudi neskladje med strukturo izobraževanja in potrebami trga dela. Slovenija ima veliko povpraševanje po strokovnih in izobraženih kadrih, hkrati pa na nekaterih področjih izobražuje več mladih, kot jih trg dela lahko sprejme, medtem ko na drugih kadrov primanjkuje.

»Izobraževalni sistem mora upoštevati aktualne in predvidene prihodnje potrebe ter temu prilagajati vpis dijakov in študentov v posamezne programe,« je dejal. Prestrukturiranje programov je po njegovih besedah ena od nalog tega mandata, pri čemer bodo učinki sprememb vidni šele čez nekaj let.

Še večjo spremembo pa bo po njegovih besedah prinesel prehod v vseživljenjsko učenje. »Ne bo več mogoče pričakovati, da se človek v mladosti izobrazi in s takrat pridobljenim znanjem uspešno opravlja svoj poklic vse življenje.« Potrebe sodobne družbe in trga dela se spreminjajo hitreje kot kadar koli prej, zato bo treba klasični izobraževalni sistem postopoma dopolniti oziroma preoblikovati v sistem stalnega pridobivanja novih znanj in kompetenc. »Upam, da pri tem ne bomo med zadnjimi, ampak med prvimi državami, ki bodo takšno spremembo sposobne izvesti.«

»Od besed smo naredili korak naprej. Nismo še povsem pri dejanjih, smo pa že pri denarju,« je dejal. Ob koncu je poudaril, da Slovenija za razvoj potrebuje večjo produktivnost, boljše pogoje za gospodarstvo ter učinkovitejšo uporabo omejenih človeških virov. Ključno pri tem bo sodelovanje države, gospodarstva in izobraževalnega sistema ter priprava konkretnih ukrepov, ki bodo omogočili dolgoročno višjo konkurenčnost in blaginjo.

Iz navedenega je razvidno, da je predsednik vlade ob pomanjkanju delovne sile v gospodarstvu govoril o postopnem, mehkem prestrukturiranju, pri katerem bi se del zaposlenih iz javnega sektorja prelil v gospodarstvo, brez odpuščanj.

Rast zaposlenih in slika gozda

Janša je med drugim opozoril še na to, da smo doslej »govorili o drevesih, graf, ki kaže rast zaposlenih v javnem sektorju, pa je slika gozda«. V pogovoru je predstavil tudi graf. Ta je odgovor na vprašanje, zakaj Slovenija od leta 2008 ni napredovala glede blaginje oziroma kupne moči.

»Skoraj dve desetletji smo capljali na mestu, zato nas čaka resno prestrukturiranje. Približno 50 tisoč zaposlenih iz javnega sektorja se mora preliti v gospodarstvo, ki si mora zdaj pomagati s tujo delovno silo. V javnem sektorju je velika rezerva in nikomur ni treba ostati brez službe,« je poudaril predsednik vlade.

Hkrati je predsednik vlade odgovoril tudi na vprašanje, zakaj Slovenija po osamosvojitvi po blaginji ljudi še ni postala Švica. Od osamosvojitve naprej se je v javnem sektorju število zaposlenih povečalo s 125.000 na 196.000, je dodal. Negativni učinek umetnega ustvarjanja delovnih mest v administraciji pa je tudi inflacija predpisov, ki smo jih od osamosvojitve podeseterili.

Kaj pa stroški zaposlitev v javni upravi?

Masa plač se je v 10 letih po vladnih navedbah povečala za okoli 92 odstotkov. Po podatkih ministrstva za javno upravo (MJU) je masa bruto plač leta 2015 znašala 3,448 milijarde evrov, leta 2025 pa približno 6,6 milijarde evrov, kar predstavlja 91,4-odstotno povečanje.

Po podatkih za enajst mesecev leta 2025 je masa plač v javnem sektorju znašala približno 6,6 milijarde evrov. To je okoli 12 odstotkov oziroma približno 700 milijonov evrov več kot leto prej, kar mesečno pomeni med 530 in 590 milijoni evrov bruto plač.

Za primerjavo. Povprečna bruto plača v letu 2025 je bila v javnem sektorju 2.868 evrov, v zasebnem pa 2.358 evrov. Rast plač je bila v javnem sektorju 9,7-odstotna, v zasebnem pa 4,7-odstotna. V časniku Finance pa so izračunali, da bo masa plač v javnem sektorju v letu 2026 za približno 39 odstotkov oziroma skoraj dve milijardi evrov višja kot pred štirimi leti. Janša je ob 100 dneh vlade opozoril, da projekcije še naprej kažejo visok račun, saj so se v vladnih predstavitvah pojavljale številke, ki se do leta 2028 bližajo približno 10 milijardam evrov. Gre za projekcijo in napoved za primer, da bodo stvari še naprej tako naraščale. Šele po letu 2028 naj bi se rast umirila zgolj na raven inflacije in rednih plačnih uskladitev.

Ob 100 dneh vlade je Janša rast javnega sektorja povezal tudi s proračunom. Masa bruto plač se je po ugotovitvah v desetih letih povečala za 92 odstotkov in je »največji glavobol ob proračunskem načrtovanju«. Dodal je, da to »ne pomeni, da so plače marsikje previsoke, ampak da tisti, ki resno delajo, niso plačani dovolj, ker so plačani tudi tisti, ki bolj ustvarjajo birokratske ovire«.

Na novinarski konferenci je dejal, da gospodarski potencial zavira tudi obsežen javni sektor: »Nekaj deset tisoč ljudi, ki so tam, kjer to ni potrebno, manjka v gospodarstvu, zato moramo uvažati tujo delovno silo.« Pred Slovenijo je po njegovem mnenju odločitev, ali se v času pomanjkanja delovne sile kadri prerazporedijo ali pa država ostane razvojno na mestu.

Cokla razvoja

Vse to je po svoje res cokla slovenskega razvoja. Slovenija je bila leta 2008 na 91 odstotkih povprečja EU po bruto domačem proizvodu (BDP) na prebivalca v standardih kupne moči. Leta 2024 je bila na 90 odstotkih. Vmes so bili sicer manjši vzponi in padci, vendar je ta preobremenjenost, ki se izraža tudi v davkih in prispevkih, prevelika. Tudi zato nismo postali »druga Švica«.

Za konec. Oglasili so se tudi kritiki. Ti napoved o zmanjšanju zaposlenih v javnem sektorju razumejo napoved oziroma kot pritisk, da bi morali javni uslužbenci »iti delat v gospodarstvo«. Janša pa vztraja, da ne gre za odpuščanja, ampak za postopno prelivanje ob upokojevanju in pomanjkanju kadrov v zasebnem sektorju ter da nikomur ne bo treba ostati brez službe.

Vida Kocjan, Demokracija

The post Javni sektor: Plus 70.000 ljudi in skoraj podvojena masa plač first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Javni sektor: Plus 70.000 ljudi in skoraj podvojena masa plač z dne, 2026-10-04 08:05:44, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/javni-sektor-plus-70-000-ljudi-in-skoraj-podvojena-masa-plac/