Spopadi v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu dražijo cene energentov. Manjša žarišča prispevajo k motnji preskrbe in nihanju cen. Evropa je energetsko ranljiva. Zaloge energentov so nizke. Cene se ne bodo spustile še mesece ali celo leta.

Ruska invazija na Ukrajino februarja 2022 je povzročila največji energetski šok v Evropi po 70. letih prejšnjega stoletja. A če je bil tedanji šok posledica kartelnega dogovarjanja in manipulacij proizvodnje in cen držav pridelovalk nafte (OPEC) je trenutni šok posledica vojno-političnih razmer.

Posledice ruske invazije čuti tudi Evropa

Rusija, ki je pred vojno pokrivala približno 40 odstotkov uvoza plina, ki je po cevovodih tekel v države članice Evropske unije, je dobave drastično zmanjšala na vsega okoli 6 odstotkov konec lanskega leta, letos pa bo dobava po napovedih še nekoliko zmanjšana. Severnomorski podvodni cevovod Severni tok je bil sabotiran, tranzit po cevovodih prek Ukrajine pa skoraj ustavljen, kar je glede na območje vojnih operacij razumljivo. Evropa se je kolikor se le da hitro prilagodila s tem, da je povečala uvoz zemeljskega plina predvsem iz ZDA, Norveške, Katarja in Alžirije, zgradila nove terminale in znižala porabo plina za petnajst do dvajset odstotkov. Vpliv vojne oziroma posledice vojne v Ukrajini na dobavo nafte so manjši. Rusija je večino izvoza preusmerila na Kitajsko in Indijo, za nameček pa operira še “temno floto” tankerjev, ki kršijo mednarodni ekonomski embargo proti Rusiji. A sankcije, ki so uperjene proti ruski ekonomiji, in ukrajinski napadi na rafinerije ter naftno infrastrukturo Rusije, so povečali cene dizelskega goriva ter povzročile nihanje cen ostalih energentov.

Oskrba EU je po štirih letih od ruske invazije in posledic, ki jih je prinesla, bistveno bolj diverzificirana in odporna na področju energentov, a še vedno odvisna od globalnega trga zemeljskega plina in zato ranljiva za nove geopolitične šoke. EU je sicer zmanjšala energetsko odvisnost od Rusije, a višje cene hudo bremenijo industrijo in gospodinjstva ter zvišujejo inflacijo.

Svetovno so bile posledice vojne v Ukrajini na dobavo in cene energentov manjše kot v Evropi, saj so se ruske dobave preusmerile, so se pa cene energije vseeno trajno dvignile nad predvojne ravni in tam vztrajajo.

Spopad tudi na Bližnjem vzhodu

Letos februarja pa se je odprl nov konflikt, tokrat na Bližnjem vzhodu in v Zalivu, ki ima veliko večji vpliv na globalno na energetsko oskrbo in cene kot spopad v Ukrajini. Ključna točka tega konflikta med ZDA/Izraelom in Iranom je Hormuška ožina, skozi katero v nekonfliktnih časih poteka med dvajset in petindvajset odstotkov svetovnega pomorskega prometa z nafto, kar znaša približno 20 milijonov sodov dnevno. Za nameček skozi to morsko ožino poteka skoraj 20 odstotkov globalne dobave utekočinjenega zemeljskega plina, kar znaša okoli 110 milijard m³ letno, predvsem iz Katarja.

Zaprtje ožine in iranski napadi so skoraj ustavili ves pomorski promet, za dobro mero pa še poškodovali katarsko infrastrukturo. Ras Laffan je katarski industrijski objekt, v katerem poteka pretvorba zemeljskega plina v utekočinjeno stanje in obsega tudi terminale za izvoz utekočinjenega plina. Iranski napad je razdejal dva največja od štirinajstih proizvodnih obratov, kar pomeni zmanjšanje katarske izvozne zmogljivosti za sedemnajst odstotkov oziroma zmanjšanje svetovne dobave utekočinjenega zemeljskega plina za okoli tri odstotke. Objekte sicer popravljajo, a po ocenah bo potrebnih od tri do pet let dela, da bo industrijski objekt spet delal s celotno kapaciteto.

Globalni izvoz plina je torej padel in zato sta Azija in Evropa začeli ostro tekmovati za viške ameriškega plina. Evropa je sicer v nekaj boljšem položaju od Azije zaradi izkušenj s krizo, ki jo je povzročila vojna v Ukrajini. Kljub temu pa so evropske zaloge plina nizke, le okoli 68 odstotkov predvidenih, kar povečuje napetost ob bližajoči se zimi. Katar je bil pomemben dobavitelj, ki je Evropi dobavljal okoli deset odstotkov plina, zato je ta izpad prisilil kupce k dražjim alternativam.

Neto izguba naftne ponudbe na svetovnih trgih zaradi vojne na Bližnjem vzhodu pa je dosegla 12–14 milijonov sodov dnevno, cene pa dodatno kvišku ženejo tudi povišane zavarovalne premije na ladje, ki plujejo skozi Hormuško ožino ter zalivsko energetsko infrastrukturo.

Cene so zbezljale

Kot rečeno so vojne operacije v Ukrajini in Zalivu krepko povišale cene energentov. Evropske cene plina so poskočile s povprečja okoli 47 eur/MWh leta 2021 na 132 eur/MWh leta 2022, in na vrtoglavih 311 eur/MWh avgusta 2022. Ukrepi, zmanjšanje odvisnosti od ruskega plina na okoli desetino pred invazijskega obsega, alternativni dobavitelji in diverzifikacija so povzročili skorajda normalizacijo cen. A vojna v Zalivu je cene plina spet pognala navzgor, trenutno se gibljejo pri 77–80 eur/MWh, kar je skoraj dvakratnik izpred petih let.

Vojna v Ukrajini ni bistveno prizadela cen nafte, vojna v Zalivu pa jih je krepko dvignila. S 65 dolarjev na sod se je aprila letos več kot podvojila na 145 dolarjev na sod, se nekoliko umirila, zdaj pa se giblje okoli 90–110 dolarja na sod z močnimi nihaji ob novih napadih ali napovedih pogajanj o premirju. Izredno visoke pa ostajajo cene dizelskega in letalskega goriva, ki so se dvignile tudi za 175 odstotkov glede na raven iz začetka leta.

Glede elektrike pa so v EU veletržne cene vezane na plin in zato zelo nihajo, v nekaterih državah so povprečne cene v septembru 2026 okoli 120–200 eur/MWh (odvisno od države), kar prenaša pritisk na gospodinjstva in industrijo. Gospodinjske cene elektrike v EU pa so se v zadnjih petih letih zvišale za približno 30 odstotkov.

Aktivna so tudi manjša žarišča

Vendar pa trenutno obstajajo še druga žarišča, ki vplivajo na cene energentov in lahko povzročijo dodatne motnje v svetovni oskrbi. Poleg dolgoletne vojne v Ukrajini in velikega konflikta na Bližnjem vzhodu je trenutno najbolj aktivno dodatno žarišče Rdeče morje in Jemen. Hutiji so ta mesec namreč zaostrili delovanje – zasedli so strateški otok in pristanišče Mokha, napadli pa so tudi saudski East-West cevovod, kije bil nedavno zgrajen kot ključna alternativna pot za nafto, da obide Hormuško ožino in lahko prenese več milijonov sodov nafte dnevno. Akcije Hutijev so začasno ustavile ali pa vsaj močno omejile pretok nafte prek Rdečega morja in Bab el-Mandeba, poti, skozi katero v normalnih razmerah poteka okoli 12 odstotkov svetovnega pomorskega transporta nafte in 8 odstotkov svetovnega pomorskega transporta utekočinjenega zemeljskega plina. Posledice akcij Hutijev so se takoj odrazila na povišanju cen. Zavarovalnice so namreč povišale zavarovalne premije za tudi za ladje, ki povejo skozi Rdeče morje. Poleg tega je bil dobršen del prometa preusmerjen okoli Afrike, kar pomeni daljše poti in roki dostave ter posledično višji stroški. Ker je ta pot postala pomembna alternativa po zaprtju Hormuške ožine, imajo napadi Hutijev nesorazmerno velik vpliv na svetovno energetsko preskrbo in gibanje cen.

Ta mesec so protestniki v Libiji zaprli ključni cevovod Hamada–Zawiya, kar je ustavilo delovanje več naftnih polj. Libija je eden izmed večjih afriških proizvajalcev; tovrstne motnje pa so zelo pogoste zaradi notranjih političnih in varnostnih sporov in posledično lahko prekinejo prevoz več 100.000 sodov nafte dnevno. V trenutnih razmerah, ko je celoten trg energentov nestabilen zaradi Bližnjega vzhoda, vsaka dodatna izguba povečuje pritisk na cene in otežuje uravnoteženje trga.

Napetosti med Kitajsko in Tajvanom se v zadnjih letih redno povečujejo, zlasti zaradi kitajskega izzivanja (vojaške vaje, patrulje), a trenutno to še ne vodi do motnje svetovne oskrbe z energenti. Vendar pa je Tajvan skoraj popolnoma odvisen od uvoza energentov (utekočinjeni plin pokriva približno polovico elektrike), zato bi morebitna blokada hitro povzročila lokalno energetsko krizo, ki bi se odražala tudi na svetovnih trgih in seveda cenah energentov.

Skupaj ta žarišča, zlasti Rdeče morje in do nekje Libija, vplivajo na visoko nihanje cen energentov in ožijo manevrski prostor svetovne oskrbe. Čeprav so posamično te dodatna žarišča niso kritična, v kombinaciji z že obstoječimi šoki ohranjajo napetost na trgih in otežujejo hitro stabilizacijo.

Evropa še naprej ranljiva

Energetski šok, ki ga je sprožil spopad v Zalivu, je bolj globalen in večji po obsegu ponudbe, medtem ko je bil ukrajinski bolj regionalen in je praktično prizadel skoraj izključno Evropo. Evropa pa je na drugi strani ob izbruhu vojne v Zalivu hitreje omilila vpliv z rezervami in alternativami, čeprav nizke zaloge nafte in plina in poškodovana katarska infrastruktura pomenijo, da bodo cene verjetno ostale povišane še mesece ali celo leta. Industrija in gospodinjstva v EU že čutijo dodatne stroške, ki so ocenjeni na milijarde evrov, inflacija pa se, kot rečeno, krepi. Dolgoročno konflikt zahteva iskanje varnejših dobavnih poti, povečan uvoz ameriškega plina in hitrejši prehod na alternativne vire energije. To pa se ne more zgoditi do danes na jutri, zato ostaja energetska varnost Evrope še naprej ranljiva.

Bogdan Sajovic

The post Vojaški spopadi dražijo cene energentov first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Vojaški spopadi dražijo cene energentov z dne, 2026-10-06 22:46:52, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/o-vojaski-spopadi-drazijo-cene-energentov/