[Analiza] Agitpropovski Utrip Špele Kožar nakazuje, kako se bo “združena levica” borila proti Janševi vladi

Avtor tega prispevka je Nova24TV.

Odkar je Robert Golob – kot se je sam hvalil v Odmevih – “počistil” javno RTV Slovenija “janšistov”, so skoraj vsaki Odmevi, vsako Politično in vsak Utrip podaljšek leve politične ideologije in napad na desnico. Običajno se to zgodi v subtilnih okvirih tradicionalnega slovenskega agitpropa, kjer se komaj opazno, a še vedno očitno, postavijo na stran leve politike, včasih pa jih zanese. Ko Utrip pripravi Špela Kožar, gre za pravo bonanzo politične pristranskosti, zaradi katere bi na kakšni drugi javni televiziji po hitrem postopku zaključila novinarsko kariero. Tudi tokrat je bilo tako.

Ni šlo toliko za pomoč levi politiki, kot za nebrzdano podporo skrajno levim, razrednobojnim idejam, ki pomagajo predvsem stranki Levici in njenemu mainstream satelitu Gibanje Svoboda. Kožarjeva je že na začetku zakoličila stil, v katerem je nato vodila celo oddajo: “Teden sta zaznamovali dve besedi: solidarnost in kapital. Prve je med nami čedalje manj oziroma drugega bo čedalje več. A le za en odstotek prebivalstva. Tako si desna koalicija predstavlja razvoj.” S tem je seveda ciljala na intervencijski zakon tretjega bloka. Retorika je sicer že v javnosti znana in zlajnana, saj jo uporablja skoraj vsak politik trenutne leve oblasti. Češ, “če nižamo davke, bo to pomagalo le enemu odstotku bogatih.” Kožarjevi se zdi to tako očitno, da bi moralo biti “popolnoma jasno vsakomur, ki zna slovenski jezik in osnovno matematiko.” Ja, ta stavek je uporabila povsem brez ironije, ne zavedajoč se, da se ravno njena matematika ne izide.

Po njenem bo en odstotek prebivalstva namreč v zdravstveno in pokojninsko blagajno prispeval 56 milijonov evrov manj. Medtem bo recimo znižanje DDV za 15 osnovnih živil amorfni gmoti pustilo v denarnici prgišče evrov. Z intervencijskim zakonom se sesuva tudi z Golobovo vlado vzpostavljen sistem dolgotrajne oskrbe.

V podkrepitev svoje teze je v eter spustila cel citat poslanke Svobode Janje Sluga, ki je dejala: “Ponavljate vedno ene in iste puhlice. Kako bodo upokojenci razbremenjeni prispevka za dolgotrajno oskrbo. Bodo. Koliko znaša ta prispevek za dolgotrajno oskrbo? En odstotek. Koliko je to od pokojnine 1000 evrov? 10 evrov. Koliko pridobijo z vključitvijo v dolgotrajno oskrbo? Nižje položnice za par sto evrov. Ko se bo vam sistem dolgotrajne oskrbe sesul, ker ga ne boste zmogli financirati s to luknjo, ki jo zdaj tu vrtate, se bo zgodilo kaj?”

Laž na laž na laž, bi lahko rekli, pa se je oddaja komaj začela.

Levičarji namreč še vedno niso vzeli lekcije, ki jim jo je očitala Janševa tretja vlada s sprejetjem zakona o dohodnini. V prvem letu sprejetja zakona, za katerega so na levi strani strašili, da bo fiskus stal 800 milijonov, je paradoksalno v državno blagajno priteklo več denarja. Zakaj? Gospodarstvo se je – prav tako kot narekuje teorija avstrijske ekonomske šole – na nižanje davčne obremenitve dela odzvalo pozitivno. Delavci so bili plačani bolje, več se je delalo, ostalo je več denarja za razvoj, poslovni rezultati so bili boljši, kar je na koncu vplivalo tudi na prihodke v proračun. Da nižanje DDV-ja običajnim ljudem ne bo pustilo “prgišče evrov”, je sicer tudi že ekonomsko dokazano: ko so Nemci med korono po interventnem zakonu znižali DDV na osnovna živila, je študija nemškega inštituta za ekonomske raziskave (IFO) ugotovila, da so od ukrepa 70-odstotno pridobili potrošniki, 30-odstotno pa trgovci. “Matematika” Špele Kožar se pač ne izide. O tem, da se “sesuva vzpostavljen” sistem dolgotrajne oskrbe, pa je odveč izgubljati besede – očitno ima Kožarjeva državljane za neumne.

Zlajnana retorika o “javnem in zasebnem”

Nato se je lotila še zdravstva in sicer na tak način, da bi človek pomislil, da je zaposlena na ministrstvu za zdravje Golobove vlade. Retorika je bila ista. Kožarjeva je povedala, da se sesuva razmejitev javnega in zasebnega zdravstva. Bodo dovolili direktorjem javnih zdravstvenih zavodov, strokovnim direktorjem in vodjem organizacijskih enot, da lahko delajo še kje drugje, briga jih za konkurenčno prepoved ali konkurenčno klavzulo, se sprašuje Kožarjeva in si hkrati odgovarja ter nadaljuje:

“Še več, direktorji javnih zdravstvenih zavodov bodo lahko imeli svoje zasebne prakse. Tako si vi predstavljate skrajševanje čakalnih vrst. Tako si vi predstavljate odpravo korupcijskih tveganj.”

“Še več,” opozarja Kožarjeva: “prosto po prostozidarju Marku Bitencu se obeta, da bolnišnice postanejo podjetja, da javna blagajna neomejeno financira zasebne klinike. Protestira sindikat, protestira gospa Beović?”

Gre za spretne retorične bombice, ki so sicer legitimne v svetu politike (kjer je celoten poklic zgrajen na tem, da se malce zavaja) ali v svetu uličnih bojevnikov levice (Keber, Jenull), a tukaj nismo v tem svetu. Špela Kožar je novinarka RTV Slovenija, državnega mastodonta, ki na leto porabi 90 milijonov evrov denarja državljanov, s kodeksom, ki novinarje zavezuje k objektivnosti, predstavitvi vseh strani zgodbe in eksplicitno prepoveduje politično navijaštvo.

Vrste za zdravnika pred zdravstvenim domom v Slovenski Bistrici

Kar pa je povedala Kožarjeva, je politični pamflet. Levičarska retorika, ki jo je s pridom uporabila Golobova vlada o razmejitvi “javnega in zasebnega”, hitro razpade, če jo podrobno analiziramo: da zdravniki delajo v zasebnih ustanovah, ni prepovedano; gre le za to, da jih vladniki (brez dokazov) obtožujejo, da manj delajo v javni službi, da lahko nato svoje paciente preusmerijo v zasebne ambulante. To je seveda izmišljotina, ki so jo večkrat ponovili predstavniki vlade (med drugim celo sam predsednik vlade), vsakič, ko pa so bili pozvani, naj povedo en sam konkreten primer, so utihnili, rekoč, da gre za splošno znano prakso. V resnici je “razmejitev med zasebnim in javnim” veliko preprostejša: ZZZS naj plača vsem razpoložljivim zdravnikom, pa če dejavnost opravljajo javno ali zasebno. Vsak drugačen scenarij pomeni, da smo državljani “zaklenjeni” v neučinkovito državno zdravstvo. Obstaja dober razlog, zakaj Kožar, Keber, Jenull, Golob in drugi “politiki” vedno omenjajo ZDA, nikoli pa Nizozemske.

Na Golobovi levici in desnici sta samooklicana predstavnika ljudstva Jaša Jenull in Dušan Keber. (Foto: Vlada RS)

Moraliziranje o tem, kaj je politika

Najhuje pa je še prišlo. Nato se je začelo gromovniško deljenje lekcij o tem, kaj politika je in kaj ni. “Volkovi v ovčji preobleki, trojanski konji so razkriti, kot vaš pristop k politiki,” je grmela Kožarjeva. Po njenem politika ni umetnost možnega, temveč umetnost sklepanja poštenih kompromisov, cilji v politiki pa ne morejo in ne smejo opravičevati sredstev. Politika je služenje ljudem in vodenje z zgledom. “In če takega političnega delovanja ne podpiraš, je še kako prav, da ga ne pomagaš vzpostaviti,” je delila lekcije bodočim in trenutnim oblastnikom. Zato jih je pozvala, naj nalogo opravijo sami in zanjo sprejmejo polno odgovornost.

Jasno je, kaj je bil razlog za njen gnev: oblikuje se močna desnosredinska politična sila, ona pa cepeta na mestu in želi sporočiti, da to ni prav in da bi morala Resni.ca in Demokrati, ki podpirajo manj države in nižanje davkov, nujno v koalicijo s skrajno levo stranko Levico, katere osnovni program iz združitvenega kongresa leta 2017 predvideva nacionalizacijo gospodarstva in postopno ukinjanje zasebne lastnine.

Svoj bes usmeri predvsem v Zorana Stevanoviča, katerega je globoka država vendarle videla kot “svojega fanta” – pri tem uporabi slabo prikrit rasizem, da nekateri pač ne delujejo po balkanskem principu “nadmudriti”, prelisičiti. V montaži, kjer želi Stevanović poslanki Meiri Hot preprečiti že folklorno zlorabo poslovnika, kjer se proceduralni predlog uporabi za politično repliko, Kožarjeva to vidi kot mizogeno vedenje in zapade v že znane dolgočasne vode “olimpijade zatiranih” ter išče zatirane tam, kjer jih ni.

Predsednik DZ Zoran Stevanović, Foto: Bobo

Spreminjanje “podstata države”?

Kožarjeva se je prelevila še v strokovnjakinjo za javno upravo in komentirala še na novo sprejet zakon o vladi, ki racionalizira število ministrstev. Po njenem zakon “popolnoma spreminja podstat države”, in sicer zato, ker “ta zgodovinsko posega v ustroj delovanja izvršilne veje oblasti pod pretvezo racionalizacije.” Zakaj? Ker “ukinja” le dve ministrstvi, ostala pa združuje, pri čemer jo najbolj moti, da se združujeta ministrstvi za delo in gospodarstvo. Govori novinarka RTV ali poslanka Levice? Včasih je težko ločiti, ker je retorika praktično identična. Da je mera polna, doda še citat levice (specifično verjetno najslabše ministrice v Golobovi vladi “čebinarke” Aste Vrečko), ki je dejala, da je to tako, kot dati volku čuvati jagnje.

Asta Vrečko (Foto: STA)

Gre za tipično razrednobojno retoriko, ki ne priznava, da sta delo in gospodarstvo dve plati istega kovanca. Ministrstvo za delo so si v Golobovi koaliciji predstavljali točno tako, kot si ga je predstavljala Špela Kožar: kot antigospodarsko ministrstvo, ki se bori proti podjetnikom. Ekonomski rezultat države je bil temu primeren. Kožarjeva pač ne razume, da je vojna med delodajalci in delojemalci umetno (politično) ustvarjena: oboji so na istem čolnu, poleg mednarodnih razmer pa jih skupaj ogrožajo domači levičarji, ki bi radi plenili oboje.

Napoved ministrstva za demografijo si (s pomočjo iz konteksta iztrganega citata o tem, da sta lahko družina le oče in mama) ekstrapolira v ugibanja o tem, da bomo morda prepovedali umetne oploditve, omejili pravico do splava … To so retorične salte na ravni “raziskovalnega inštituta” 8. marec, ne pa novinarke javnega medija.

Izpostavila je še (zopet iz konteksta iztrgan citat) Aleksandra Reberška, ki je dejal: “Ne mi omenjati sindikalistov, lepo prosim razne Lukiče in ne vem kaj še vse.”, ki ga je nato pospremila s komaj verjetnim: “Gospod Lukič je za vas gospod. Gre za frazo, kajti gospod Lukič, Goran Lukič, je dejansko prvi med enakimi. Pomaga namreč tistim, ki jim gospodje v politiki z zakonskimi bistroumi kratite pravice, jemljete dostojanstvo, uničujete življenja.” Ob taki razrednobojni retoriki, ki je že povsem prepojena s politiko, se postavlja vprašanje, kaj Špela Kožar sploh še dela v novinarstvu, če pa bi lahko brez težav kandidirala za Levico v okraju Ljubljana Moste in se končno nehala pretvarjati, da je objektivna novinarka.

Foto: STA

Kapitalisti pobijajo delavce?

Kožarjeva v montažo doda nekaj, zopet povsem nepovezanih citatov “delavcev” in doda, da je bilo “v prvih štirih mesecih že 11 smrtnih žrtev med delavci. A država raje nadzoruje bolniške staleže kot delovne pogoje. Praznik dela? Prej dan boja proti prekarstvu. Po prvih potezah četvorčka je že jasno, da v tokratnem boju delavci ne bodo zmagovalci.” Razumete izjavo in slabo prikrite konotacije? Grdi kapitalisti “pobijajo” delavce, desna oblast bo gledala stran.

Slovenija je sicer ena rekorderk po trajanju bolniških staležev, nekateri “veterani” so v bolniški že od devetdesetih let naprej, medtem ko so delavci izredno robustno zaščiteni, do take mere, da je izredno težko kogarkoli odpustiti. Svet, ki ga riše Špela Kožar, v resnici seveda ne obstaja oziroma obstaja le v njeni domišljiji in domišljiji polovice slovenskega parlamenta. Zato ne preseneča, da jo je znani filozof in mislec Jordan Peterson označil za “ne preveč razgledano slovensko levičarsko novinarko“.

Slovenski smo eni od rekorderjev po bolniški odsotnosti, Foto: epa

Boj za večno revolucijo

Seveda se je morala dotakniti še ključne točke slovenske leve kontinuitete: večne revolucije delovnega ljudstva. “…kot si nekateri na desnici, naj so to politiki, profesorji ali medijski propagandisti, še vedno ne zmorejo pokloniti zmagovalnim zaslugam partizanstva ob dnevu boja proti okupatorju, hkrati pa nikoli ne problematizirajo poklona Hitlerju na Bežigrajskem stadionu. Že samo preimenovanje dneva OF je zgodovinsko sporno. A oni spornost vidijo drugje, v datumu, tudi letos. Vsako leto znova. Zato mimogrede eno vprašanje: zakaj ne problematizirate datuma božiča? Partizanski duh bledi, pomen solidarnosti med nami bledi, kar se je pokazalo tudi v volilnem rezultatu,” tarna Kožarjeva.

Pri čemer v prispevek zmontira še izjavi dveh neznanih otrok revolucije, ki pravita:

“Očitno je ta ideologija individualizacije zelo uspešna, ker se vidi, da večina ljudi razmišlja na tak način, da kolektiven upor pač ni možen.”

in “Meni se zdi vseeno pomemben dan, ker govori o enotnosti našega naroda, ki je našel skupno nit za to, da bi ta zemlja pripadala nam. Danes se vseeno rad spomnim tega. In ni to kar en tak navaden dan.”

27. april in1. maj sta pri nas že tradicionalno razvrat levih politikov in leve ideologije Foto: STA

Frustracija Kožarjeve je jasna. Za levico je bil šok, da mladi postajajo desničarji. Z dvema mladima “revolucionarjema” je hotela povedati, da so vrednote komunistične revolucije med mladimi na varnem in da še kako velja tisti citat Staneta Dolanca iz sredine sedemdesetih (“Pri nas smo na oblasti komunisti, tako je bilo in tako bo”). A iz obupa sestavka je jasno, da se tudi Kožarjeva zaveda, da je revolucije tudi v Sloveniji nepreklicno konec. Mladih ne zanimajo več partizani in domobranci. Zanima jih, zakaj vsako leto na Rožniku “konec kapitalizma” napoveduje oligarh, kateremu je država odpisala 29 milijonov evrov, njegovi sinovi živijo v luksuznih ljubljanskih lokacijah, medtem ko bodo oni do smrti živeli v najemniških stanovanjih. To mlade zanima, ne pa absurdno praznovanje dneva, ko so slovenski “Prijatelji Sovjetske zveze” skupaj s Stalinom (na tiho pa tudi s Hitlerjem) napovedali vojno zahodnim imperializmom.

Brez Janše ne gre

Seveda brez omembe Janše v vsakem ideološko obarvanem Utripu pač ne gre. Tudi tokrat je bilo tako.

Tokrat si je citat zaslužil Tine Hribar, ki je dejal: “Janša nikoli ni bil strateg. Strateško vodstvo smo sestavljali Demos, Bučar, Pučnik pa midva [njegova žena Spomenka]. Strateško vodstvo osamosvajanja smo pa potegnili zraven še na levi Kučana, na desni pa nadškofa Šuštarja.” Gre za izjavo, ki jo sicer Hribar ponavlja že desetletja, pa mu mnogi, ki so bili udeleženi v osamosvojitvene procese, jasno povedo, da se laže, pa ne le to – da si svojo verzijo dogodkov vsakič izmisli z drugačnimi detajli. Hribar je nekako sam sebe prepričal, da je za plebiscit pred posvetovanjem prepričal Bučarja in Janšo, medtem ko mu resnični osamosvojitelji v en glas povedo, da si je to pač izmislil. Še več, Peter Jambrek celo pravi, da je bil njegov namen nasproten: da je hotel tik pred zdajci plebiscit preprečiti. Špele Kožar to seveda ne moti. Citat je hvaležno uporabila kot uvod v napad na najverjetnejšega bodočega mandatarja.“Dobivamo mandatarja, zaradi katerega nad nami visi črna kocka. Dobivamo mandatarja, ki bo morda dokončno sesul javne medije, kritične nevladne organizacije, KPK, FDV. Dobivamo državo, ki išče vzor obračunavanja z drugače mislečimi pri Trumpu. Sindikalni boj, ustavnosodniški nadzor bosta ključna,” je modro pristavila.

Janez Janša in Nataša Pirc Musar, Foto: STA

S tem je Kožarjeva že izdala igro, ki se jo bo po ustanovitvi vlade šla opozicija oz. “združena levica”, ki jo sestavljajo leve politične stranke, mediji, akademija, velik del sodstva in tožilstva ter našistični gospodarstveniki. Njene besede so namreč identične besedam levih politikov, ki jih več kot očitno zastopa v javnem mediju. Janšo bodo še naprej brez dokazov prikazovali kot človeka, ki je “najel” izraelske obveščevalce, da vohunijo za slovenskimi levimi politiki. Vsak poskus spremembe socialističnega statusa quo pa bodo razumeli kot sesuvanje javnih medijev in degradacijo pravne države. Že videno. Pošiljala se bodo pisma v Bruselj. V New York Timesu, Frankfurter Allgemeine Zeitung, Die Welt in na BBC bomo zopet brali laži (na podlagi virov iz slovenskih skrajno levih logov) o “orbanistični” vladi, ki iz Slovenije gradi novo Rusijo. Na žalost Špele Kožar in aktivističnih prijateljev v politiki pa tokrat ni korone, 48 glasov pa je bolj trdnih kot leta 2020.

Mitja Iršič

The post [Analiza] Agitpropovski Utrip Špele Kožar nakazuje, kako se bo “združena levica” borila proti Janševi vladi first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom [Analiza] Agitpropovski Utrip Špele Kožar nakazuje, kako se bo “združena levica” borila proti Janševi vladi z dne, 2026-05-04 09:46:14, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/analiza-agitpropovski-utrip-spele-kozar-nakazuje-kako-se-bo-zdruzena-levica-borila-proti-jansevi-vladi/