Današnji oblačen in občasno deževni dan je kot naročen za pisarniško delo. Tako sem tudi danes začel zelo zgodaj z delom in tako kot vsak dan malo čez sedmo uro sem prejel seznam objav, v katerih je navedeno moje ime. Tako sem zasledil zapis »Petkove centrifuge« na Valu 202, Radia Slovenija, v katerem je bilo omenjeno moje ime. Petkova centrifuga je imela, tako izhaja iz zapisa objave, naslov »Ker ne morem molčati«. Tako je voditelj g. Luka Hvalc, to izhaja iz zapisa, saj ne poslušam Radia Slovenija in praviloma ne gledam TV Slovenija, čeprav naročnino redno plačujem, saj je to zakonska obveza, med drugim povedal:
»A z Vučićem je vedno dobro shajala tudi Janševa vlada, SDS. Med svojim zadnjim mandatom v času pandemije koronavirusa je za direktorja slovenske finančne uprave imenovala Ivana Simiča, ta je bil med drugim leta 2013 tudi že direktor srbske davčne uprave. Trenutno pa predvsem biznisira in nasprotuje morebitnemu nepremičninskemu davku v Sloveniji.«
Ne vem zakaj me je vključil v svojo zgodbo, saj mene v Srbijo ni povabil Aleksandar Vučić, temveč takratni finančni minister Republike Srbije Mlađan Dinkić, ki je v takratni vladi, katere predsednik je bil Ivica Dačić in ne Aleksandar Vučić, opravljal funkcijo finančnega ministra in to približno eno leto.
Pravilen komentar voditelja Luke Hvalca, če je že omenjal mene in mojo funkcijo v Srbiji, bi moral biti:
»Ivan Simič je bil v času od januarja 2006 do julija 2008 generalni direktor Davčne uprave Republike Slovenije. V tem času je davčna uprava uvedla veliko poenostavitev med katerim je bila največja uvedba informativnega izračuna dohodnine. To pomeni, da več kot enemu milijonu dohodninskih davčnih zavezancev ni bilo potrebno vlagati dohodninskih napovedi. Poleg tega je bila v tistem času ukinjena obveznost plačevanja upravne takse v davčnih postopkih, uvedena je bila virtualna davčna asistentka, ki je odgovarjala na vprašanja davčnih zavezancev, spremenjen je bil odnos zaposlenih v finančni upravi do davkoplačevalcev, da so lahko davkoplačevalci poslovali v miru in brez strahu, da bi jih kdo nezakonito obdavčil. Znižali so se davki in poenostavili so se davčni postopki.
Po odhodu iz davčne uprave se je vrnil v svoje davčno svetovalno podjetje, katerega je ustanovil junija 1989 in se je ukvarjal z davčnim svetovanje. Julija 2012 je prejel poziv takratnega finančnega ministra Republike Srbije g. Mlađana Dinkića, ki je iskal svetovalca za področje davkov. Slišal je, da je Ivan Simič na tem področju naredil največ pri modernizaciji davčne uprave. Zaradi tega ga je poklical v Beograd in po razgovoru je Ivan Simič postal njegov svetovalec. Ker pa odgovorni v Davčni upravi Republike Srbije niso upali uvesti sprememb, ki jih je predlagal Ivan Simič, je Ivan Simič 01.02.2013 postal v.d. direktorja njihove davčne uprave. V enajstih mesecih, kolikor je vodil njihovo davčno upravo s 6.500 zaposlenimi, so vsem zaposlenim zamenjali računalnike in postavili sodoben računski center, kar je bila osnova za uvedbo sprememb. Tako je bila uresničena ideja Ivana Simiča, da se uvede en obrazec za vse vse dohodke fizičnih oseb in en vplačni račun za vse davke in prispevke od izplačanih dohodkov. Vse to se je prej opravljalo ročno, od 01.01.2014 pa le elektronsko. Prav tako je pospešeno elektronsko poslovanje na podorčju DDV in spremenil se je odnos davčne uprave do davkoplačevalcev. Za svoje enajstmesečno delo in vodenje Davčne uprave Republike Srbije je konec decembra 2013 prejel naziv reformator leta v srbski državni upravi na področju “rukovodilac regulatornog tela“, kar lahko preberete na spletni strani RTV Srbija: https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/radulovic-i-simic-reformatori-godine_448706.html in si lahko ogledate na https://www.youtube.com/watch?v=wJaqHBLpZGY
Naslednji dan po prejemu nagrade je Ivan Simič odstopil s funkcije v.d. direktorja Davčne uprave Republike Srbije in se je vrnil v Slovenijo, kjer je nadaljeval z delom, v svojem davčno svetovalnem podjetju do 01.06.2021, ko je, na poziv takratnega finančnega ministra g. Andreja Širclja, ponovno postal direktor Finančne uprave Republike Slovenije in jo je vodil do 09.06.2022. Odstopno izjavo je podal tistega dne, ko je bila imenovana sedanja vlada.
Dvakrat je vodil tudi IOTA – Evropsko združenje davčnih uprav in to od junija 2007 do julija 2008 in junija 2013 do decembra 2013.«
Mnogi me sprašujejo zakaj nisem, v skladu z Zakonom o medijih, zahteval objavo popravka. Moj odgovor je, da je zahtevati objavo popravka izguba časa in poniževanje samega sebe. Praviloma mediji ne želijo objaviti popravek ali pa zavlačujejo z objavo popravka. Potem jih moraš tožiti in celotna zadeva se samo zavleče. RTV Slovenija mi je že zavrnil objavo popravka in zato ne vidim razloga, da bi zahteval objavo popravka, sploh pa ne ob današnji dosegljivosti informacij na družbenih omrežjih. Več kot 15 let sem doživljaj medijske linče in bral neresnice, ki so jih o meni objavljali mediji, vlagal se zahteve za objave popravkov in le malo so jih objavili, vlagal sem tožbe, podpisoval sporazume s toženimi, izgubil sem mesece ali leta na dokazovanju, da mediji lažejo in danes še zmeraj najdete posameznike, ki bodo o meni trdili tisto, kar so jim posredovali mediji, čeprav to ni res in čeprav me ne poznajo. Ljudje so pač takšni. Zato je najbolje takoj reagirati na spletu.
Še zaključek:
“Nepremičninskemu davku ne nasprotujem, saj ga že imamo in to dva. Nasprotujem pa temu, da se z nepremičniskim davkom obdavčujejo le izbrani posamezniki, da je ta davek prihodek državnega proračuna in ne občinskega, da se potem pobrani davek preko zvišane splošne dohodninske olajšave razdeli dohodninskim davčnim zavezancem in da še naprej ostane obdavčitev z NUSZ.”
Mag. Ivan Simič
