Dokumentarni film Melania je doživel ogromen uspeh. Ocenjuje se, da bo do konca otvoritvenega vikenda zaslužil več kot 8 milijonov dolarjev, kar predstavlja največji otvoritveni rezultat za dokumentarni film (brez koncertnih filmov) v zadnjih 14 letih – a  se slovenski levi in osrednji mediji trudijo ta dosežek minimalizirati ali celo izkriviti resničnost, češ da je film “poraz”. Takšno izkrivljanje resnice, ki ignorira dejanske uspehe, kaže na ideološko pristranskost in poskus minimiziranja dosežkov prve dame slovenskega rodu.

Film je že prvi dan v 1778 dvoranah prinesel 2,9 milijona dolarjev, kar ga je uvrstilo na tretje mesto tedenske lestvice za grozljivkama Send Help in Iron Lung.

Sprva so analitiki napovedovali le 3 do 5 milijonov dolarjev, nekateri celo manj, a dejanski rezultat je presenetil celo hollywoodsko industrijo. Amazon je za pravice do filma odštel rekordnih 40 milijonov dolarjev, za promocijo in distribucijo pa namenil še približno 35 milijonov, kar skupaj predstavlja okoli 75 milijonov dolarjev – najvišjo vsoto, kdajkoli plačano za dokumentarec.

Gledalci so film sprejeli izjemno toplo. Ocena A na CinemaScore, 89-odstotna stopnja “definite recommend” na PostTrak in skoraj stoodstotna pozitivna reakcija publike na Rotten Tomatoes jasno kažejo na močno podporo med starejšimi ženskami (več kot 72 odstotkov obiskovalcev), republikanci (49 odstotkov) in v konservativnih regijah ZDA. Strokovnjaki, kot so analitiki Box Office Mojo, poudarjajo, da je takšen uspeh za dokumentarni žanr izjemen, saj so običajni zaslužki v tem segmentu precej nižji. Prvi dan je film v povprečju zaslužil 1631 dolarjev na dvorano, ocenjeno število prodanih vstopnic v ZDA pa znaša okoli 716.000 (ob povprečni ceni vstopnice 11,31 dolarja).

Premiera filma je potekala 29. januarja 2026 v prenovljenem Kennedy Centru v Washingtonu, nato pa je bil istočasno izdan v približno 27 državah, vključno s Slovenijo. V slovenskih kinematografih, kot je ljubljanska Odiseja, je bila premiera skoraj razprodana, distributer pa je izpostavljal izjemno zanimanje javnosti – lokalizirani napovednik je v manj kot dveh tednih dosegel skoraj 200.000 ogledov. Kljub temu tako ameriški kot slovenski osrednji in levi mediji vztrajajo pri narativu o “hladnem sprejemu” ali “film nikogar ne zanima”, kar močno kontrastira z dejanskimi številkami in specifičnim navdušenjem določenih gledalcev. To je očitno v ZDA, očitno pa tudi pri nas.

Levi mediji so si enaki v ZDA in Sloveniji

“Kot je bilo pričakovati, je Legacy Media brutalno ravnala s prvo damo. ‘The Atlantic’ ga je označil za ‘grozljivko’ in ‘sramoto’. Vanity Fair je dejal, da gre za slabo ‘propagando’, PMS-Now pa je dejal, da je bilo dejansko slabše, kot so napovedali. NPR pa je napovedal, da bo to finančni polom. Ironično je videti, kako so izgubili vso podporo, ki jo je financiral davkoplačevalec. Čestitke gospe Trump za uspešen dokumentarec in tudi za sprožitev Legacy Media,” je na platformi X zapisal Todd Starnes, voditelj oddaje na Newsmax.

Slovenija: Znani vplivnež komaj dobil sedež

Tudi pri nas so propagandni mediji skušali izkriviti resnično stanje, kar so opazili številni. Med njimi tudi poslovnež Jan Macarol, ki je med drugim opozoril: “Pri nas je film doživel pogrom, še preden se je zavrtel. Zakaj? Ker ruši narativo, ki vam jo servirajo pri večernih poročilih. Ruši sliko o Trumpu. Že zato se mora znajti na vašem seznamu.” Macarol je opisal stanje, zakaj Melania ni tako priljubljena, kot bi bila v nekaterih drugih okoliščinah, in da je za ogled dokumentarca dobro kupiti karto preko spleta, saj je za predstavo veliko zanimanje – kar znova postavlja poročanje slovenskih medijev o neuspehu povsem v drugo luč.

Včeraj sem gledal tisti famozni dokumentarec o Melanii in prešinila me je misel: če bi bila Melania na britanskem dvoru namesto Kate Middleton, bi bili 🇸🇮 Slovenci najbolj ponosen narod v galaksiji. Luka Dončić bi bil le fusnota pod novico o njeni novi obleki. Ampak ker je žena… pic.twitter.com/wZRSIaHFdO

— Jan Macarol (@JMacarolV) February 1, 2026

Film Melania”, ki ga je režiral Brett Ratner, spremlja prvo damo v 20 dneh pred drugo predsedniško inavguracijo Donalda Trumpa.

T.B.

The post Dokumentarec v ZDA ruši rekorde, pri nas ga spremljajo skrajno negativni komentarji v medijih first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Dokumentarec v ZDA ruši rekorde, pri nas ga spremljajo skrajno negativni komentarji v medijih z dne, 2026-02-01 15:18:01, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/dokumentarec-v-zda-rusi-rekorde-pri-nas-ga-spremljajo-skrajno-negativni-komentarji-v-medijih/

Poslovnež in davčni strokovnjak Rok Snežič je kazensko ovadil poslanca Miho Kordiša, obenem pa policijo zaprosil za varovanje. Snežič namreč Kordišev zapis na družbenem omrežju Facebook, v katerem je ta med drugim zapisal, da bi morali Snežiča in njemu podobne zapreti ter jim zapleniti premoženje, dojema kot grožnjo. 

Kordiš je na Facebooku zapisal, da “kriminalni Šutarjev zakon rubi socialno pomoč mamicam samohranilkam in klošarjem, ki nimajo za kurjavo. Ker so šli kdaj čez rdečo prek prehoda za pešce. Dejanski kriminalci, kot je Rok Snežič, se dalje sprehajajo naokoli. Nedotaknjeni. Nedotakljivi,” je zapisal. “Da, Roka Snežiča in njemu podobne bomo zaprli in jim zaplenili premoženje,” je dodal poslanec in vodja stranke Mi, socialisti.

Snežič ocenjuje, da gre za grožnjo, zato je zoper Kordiša podal kazensko ovadbo. Ker gre za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, poziva policijo in tožilstvo, da ukrepata, izhaja iz ovadbe, ki jo je posredoval Snežič. Policijo tudi prosi, da mu zagotovi varovanje, sicer se bo primoran z varnostnim orožjem braniti sam, kar mu omogoča slovenska ustava.

Radikalni poslanec se ne ustavi

Kordiš je prepričan, da bo kazenska ovadba “padla”. Kot je dejal za STA, je Snežič znan goljuf, ki ga “poskuša utišati”. Po njegovih besedah ga je Snežič nedavno še drugič tožil zaradi razžalitve, potem ko je prvo takšno tožbo na sodišču izgubil.

“Še vedno ni poravnal sodnih stroškov in po poročanju medijev državi še vedno dolguje pol milijona evrov, kljub temu pa vedno znova najde sredstva za vlaganje novih tožb,” je še dejal poslanec in zavrnil Snežičeve očitke o grožnji. “Gre za to, da kriminalcu upamo reči kriminalec. Mi, socialisti ne prenašamo krivic in bomo poskrbeli, da se ne bodo več dogajale,” je sklenil.

C. Š.

The post Kordiš grozi, Snežič pa: “Branil se bom z varnostnim orožjem Kordiša in pajdašev” first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Kordiš grozi, Snežič pa: “Branil se bom z varnostnim orožjem Kordiša in pajdašev” z dne, 2026-02-01 13:17:19, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/kordis-grozi-snezic-pa-branil-se-bom-z-varnostnim-orozjem-kordisa-in-pajdasev/

Ekonomski polom je sprožil množične proteste v Iranu. Iranci hočejo odpravo teokratskega režima. Režim je brutalno obračunal s protestniki. Napovedane so množične usmrtitve. Vladar v izgnanstvu velja za vodjo opozicije proti režimu, ki je strmoglavil njegovo družino. 

V Iranu so potekali masovni protesti, ki so izbruhnili konec decembra lani. Gre za morda največji in najresnejši izziv za teokratski režim po islamski revoluciji leta 1979, ki je prav ta režim pripeljala na oblast.

Protesti so se začeli 28. decembra 2025 v prestolnici Teheran, in sicer na tamkajšnjem osrednjem trgu (bazar) in v nakupovalnih središčih. V nakupovani mrzlici ob koncu leta so se ljudje dejansko zavedeli, kako globoko v gospodarsko krizo je državo zapeljala aktualna oblast.

Revščina in podhranjenost

Ključni element te krize so hiperinflacija oziroma zelo visoka inflacija blizu hiperinflacije, velikanski padec vrednosti riala in močan porast cen, zlasti hrane in osnovnih dobrin.

Rial je v letu 2025 izgubil skoraj polovico vrednosti glede na ameriški dolar. Decembra 2025 je dosegel rekordno nizko raven – okoli 1,45 milijona rialov za 1 dolar. Seveda gre za razmerje na črnem trgu, ki odraža realno stanje, za razliko od uradno določenega tečaja, ki znaša okoli 42.000 rialov za dolar. Mimogrede, ta uradni tečaj je dejansko veljal pred desetimi leti in narodna banka ga še vedno ni spremenila.

V Iranu vlada huda inflacija, v tem letu okoli 48-odstotna. Tudi za prihodnje leto napovedi ne kažejo bolje, prej slabše, lahko bi dosegla tja do 60 odstotkov na letni ravni. To sicer še ne dosega ranga hiperinflacije, kot je recimo v Venezueli ali Zimbabveju, kjer je 50-odstotna inflacija na mesečni ravni. Vsekakor pa je kupna moč prebivalstva prizadeta. Režim je skušal popraviti razmere z denominacijo, uvedli so »novi rial«, ki je vreden sto starih rialov, vendar je to inflacijo le malce zavrlo in še to le za kratek čas.

Vse manj ljudi zaupa v državo in vladajoči režim, zato tisti, ki še imajo kakšne rezerve, te nalagajo v devize, zlato ali kriptovalute.

A takšnih je vse manj, saj revščina skokovito narašča. Po ocenah je že okoli polovica prebivalstva pod pragom revščine, 57 odstotkov Irancev pa ima neko stopnjo podhranjenosti. Cene hrane so lani v povprečju zrasle za 72 odstotkov in vse več Irancev si ne more več privoščiti niti osnovnih prehrambnih proizvodov, kot so kruh, olje, riž in meso – zato tudi poročila o povečanem številu podhranjenih.

Pika na i pa so redukcije elektrike, saj imajo ljudje običajno dostop do elektrike le tri do štiri ure na dan. Energetska kriza je tako vse hujša v državi, ki ima druge največje rezerve zemeljskega plina in tretje največje rezerve nafte na svetu. Iran je tretji največji proizvajalec plina in osmi proizvajalec nafte. A večino energentov izvaža, ostanek pa uporablja za obrambne namene in vojno industrijo, tako da za lastne ljudi energije zmanjka.

Brutalen odgovor na proteste

Ta ekonomska katastrofa je torej neposredno sprožila proteste decembra 2025. Prvo negodovanje zaradi cen in inflacije riala pa je kaj hitro prešlo v protirežimske proteste.

Kmalu so se protesti razširili na univerze, zajeli so delavce, trgovce in vseh 31 provinc; od ekonomskih zahtev so prešli v odkrito protirežimsko gibanje z gesli proti Aliju Hameneju, zahtevo po padcu teokracije in v nekaterih primerih s podporo vrnitvi monarhije in ustoličenju šaha Reze Pahlavija.

Režim je brutalno odgovoril na proteste. Varnostne sile so streljale vsevprek na demonstrante, zlasti med 8. in 12. januarjem. V tistih dneh je bilo po ocenah postreljenih okoli dva do tri tisoč ljudi na dan. Skupno število se ocenjuje na okoli dvajset tisoč mrtvih. Natančne podatke je težko dobiti, saj je režim prekinil vse zveze s tujino in podatki težko prebijejo režimsko blokado.

Kar pa jih je prebilo, so bili grozljivi – obstajajo posnetki zasilnih mrtvašnic, trupel v vrečah, ljudi, ki med mrtvimi iščejo svojce. Po poročilih humanitarnih organizacij so v nekaterih primerih pripadniki varnostnih sil streljali protestnike v predele trebuha in genitalij, kar je povzročilo dolgo in boleče umiranje, zlasti ker zadeti niso mogli priti v bolnišnico in niti niso mogli dobiti nobenih sedativov, ki bi blažili bolečine.

Palica in korenček

Iranski režim sicer uradno navaja “nekaj tisoč mrtvih”, a jih deli na “mučenike” (mrtvi pripadniki varnostnih sil) in “teroriste” (pobiti protestniki).

Po ocenah je tudi več deset tisoč prijetih, ki jim po zakonih iranske države večinoma grozi smrtna kazen. Nekateri so praktično že obsojeni na smrt; med obtožbami zaradi upora in terorizma oblasti navajajo tudi obtožbo “moharebeh”, kar naj bila vojna proti Bogu.

V zadnjih dneh so protesti v večini mest močno upadli ali pa so skoraj zamrli, vendar pa mnogi analitiki to vidijo kot neke vrste zatišje pred viharjem.

Režim sicer ob palici skuša pomiriti razmere tudi s korenčkom, zato so začeli deliti posebne bone za živila, s katerimi bi otopili ost protestov, vendar po podatkih, ki prihajajo iz Irana, ta ukrep nima kakšnega močnejšega učinka.

Povratek monarhije?

Ob gospodarski komponenti protestov pa je bila močno prisotna tudi politična. Avtokratski verski režim mul marsikomu ni pogodu in se ga želijo znebiti. Mnogi protestniki so tako pozivali k sekularizaciji države in odpravi strogih verskih kodeksov obnašanja, ki ga je vsilil teokratski režim po prevratu leta 1979. Še posebno to zahtevajo ženske, ki jih verski kodeksi omejujejo še veliko bolj kot moške.

Sekularna monarhija v Iranu za mnoge postaja ideal in menijo, da bi jo veljalo obnoviti. Drži, monarhija je imela svoje napake, vendar pa v trenutnih razmerah predstavlja edini oprijemljivi zgled za mnoge Irance. Čeprav je v Iranu mnogo ljudi, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov nasprotujejo teokratskemu režimu, pa ni enotne opozicije. Prav tako v Iranu ne obstaja voditelj, ki bi bil obraz odpora proti režimu. Zato so se protestniki obrnili k izgnani vladarski družini.

Med protesti je začelo prihajati do vzklikov parol v podporo pretendentu za prestol šahu Rezi Pahlaviju. Ljudje so na protestih začeli razvijati zastave nekdanje monarhije in pozivati šaha, naj se vrne, se postavi na čelo upora in prevzame oblast.

Pretendent za prestol, 65-letni Reza Pahlavi, ki živi v Združenih državah Amerike, se v začetku protestov sicer ni oglašal, potem pa je postal precej aktiven. Postal je najbolj vidna in vplivna figura iranske opozicije v izgnanstvu. Res pa je njegova vloga predvsem simbolična, mobilizacijska in mednarodna, ne pa organizacijska na terenu, saj so, kot rečeno, protesti v veliki meri brez centralnega vodstva.

V videoposnetkih je Reza Pahlavi pozival k usklajenim protestom ob točno določeni uri, k skupnemu skandiranju, stavkam in zavzetju središč mest. To je povzročilo masovno eskalacijo protestov; množice so se zbrale v Teheranu in drugih mestih, skandirale »Smrt Hameneju« in »Živel šah« ter razvijale zastave monarhije z levom in soncem.

Šah kot vodja opozicije

Šah je protestnike pozival tudi k zavzetju mestnih središč, stavkam in civilni nepokorščini, pripadnike varnostnih sil pa je pozval, naj se pridružijo narodu in ne streljajo na ljudi.

V videoposnetkih je obljubil »skorajšnjo vrnitev v Iran«, se predstavil kot možen začasen voditelj za stabilen prehod v sekularno demokracijo (napovedal je tudi referendum o monarhiji ali republiki) in zatrdil, da ima načrt za 100-dnevni prehod in podporo ljudi. Večkrat je apeliral na Donalda Trumpa in ZDA za močno podporo, nastopal v zahodnih medijih in pozval k mednarodnemu pritisku, sankcijam in priznanju opozicije.

Iranci v diaspori (Toronto, London, Pariz, Washington) so se po šahovem pozivu zbrali na demonstracijah pred iranskimi diplomatskimi predstavništvi in izražali podporo šahu kot voditelju opozicije ter bodočemu voditelju države.

Tuji diplomati, vključno z predsednikom Trumpom, so bili nekoliko bolj zadržani do podpore šahu kot voditelju opozicije. Trump, ki je sicer zagrozil iranskemu režimu z intervencijo, če bodo začeli z množičnimi usmrtitvami prijetih demonstrantov, je glede šaha dejal, da ga v trenutnih razmerah ne vidi kot tistega, ki bi uspel izvesti prehod Irana iz teokracije v demokratično sekularno državo.

Raznolika država, raznolika opozicija

Šahu nasprotuje tudi del iranske opozicije, ki je skandirala “ne mule ne šah”. Predvsem gre za levičarje, ki so leta 1979 skupaj z mulami zrušili monarhijo in jo nato niti leto pozneje od “zaveznikov” krepko dobili po glavi. Deloma pa monarhiji nasprotujejo tudi manjšine, ki upajo na več avtonomije ali celo na priključitve k drugim državnim tvorbam in menijo, da jim to pod monarhijo ne bo omogočeno. V Iranu namreč Iranci oziroma Perzijci predstavljajo le okoli polovico prebivalstva; dobra petina je Azerbajdžancev, dobrih petnajst odstotkov je Kurdov, preostanek pa sestavlja vsej ducat manjših narodnih skupin.

K uporu proti režimu bi potencialno lahko pristopil tudi velik del prebivalstva na verski oziroma nacionalni podlagi. Kar se je deloma že zgodilo – protesti so bili izjemno močni prav v predelih, kjer prebivajo Kurdi, ki so povrhu v veliki večini suniti. Močno so se v proteste vključili tudi Baluči in Arabci, oboji so tako kot Kurdi zahtevali avtonomijo in “jezikovne pravice” Režim je na vključevanje manjšin odgovorili z obtožbami o »tujem vmešavanju v iranske notranje zadeve« ter z obtožbami o separatizmu, nelojalnosti in izdaji.

Analitiki razmere v Iranu označujejo kot kritične. Čeprav so se v zadnjih dneh protesti nekoliko zmanjšali, problemi, ki so jih sprožili, ostajajo. Kot rečeno: gospodarske napovedi so enako katastrofalne, kot so bile do sedaj, sovraštvo do režima v velikem delu prebivalstva obstaja še naprej, gospodarske in politične sankcije Zahoda se bodo nadaljevale in se po napovedih tudi okrepile. Vse več opazovalcev se strinja, da se iranskemu režimu bliža konec, vprašanje je le, kdaj in na kakšen način se bo zrušil.

Bogdan Sajovic

The post Zatišje pred viharjem: V Iranu brutalno zatrtje protirežimskih protestov first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Zatišje pred viharjem: V Iranu brutalno zatrtje protirežimskih protestov z dne, 2026-02-01 13:17:20, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/v-iranu-brutalno-zatrtje-protirezimskih-protestov/

V Torinu so v soboto, 31. januarja 2026, izbruhnili obsežni neredi med protesti proti izselitvi (deložaciji) kulturnega centra Askatasuna. Center je desetletja predstavljal pomemben avtonomen prostor in zbirališče leve, alternativne ter anarhistične scene v mestu, podobno kot pri nas nekdanja Tovarna Rog.

Protesti so se začeli mirno; v povorki po središču mesta je po navedbah organizatorjev sodelovalo okoli 50.000 ljudi. Kmalu pa so se sprevrgli v nasilne spopade. Maskirani protestniki so na policijo metali kamenje, molotovljeve koktajle, petarde in druge predmete, zažgali so več smetnjakov in celo policijski kombi.

Policija je odgovorila s solzivcem in vodnimi topovi. Po podatkih italijanske televizije RAI je bilo ranjenih 31 policistov, deset oseb pa aretiranih. Podatki o ranjenih protestnikih zaenkrat niso znani. Posebej odmeven je grozljiv posnetek, na katerem maskirani posamezniki pretepejo policista, ki leži na tleh.

“Kriminalci. Teroristi. Barabe. Sovražniki države. V #Torinu je med pohodom #Askatasuna skupina strahopetcev pretepla policista na smrt. Čas je, da tem zverem preprečimo, da bi zašle na ulice. Stojim ob strani našim organom pregona, katerim izražam svoje spoštovanje in popolno solidarnost,” je na omrežju X zapisala uporabnica.

Criminali.
Terroristi.
Bastardi.
Nemici dello Stato.
A #Torino, al corteo di #Askatasuna, un gruppo di vigliacchi massacra di botte un poliziotto. È ora di impedire a queste belve di scendere in piazza. Io sto con le nostre forze dell’ordine, a cui va il rispetto e la… pic.twitter.com/fVS6KcEHr6

— Rita Cavallaro (@Rita_Cavallaro) January 31, 2026

“Če bi bili ti tovariši v kateri koli državi, kjer je danes na oblasti komunizem, bi jih vse obesili,” se je na nasilje odzval drugi uporabnik, medtem, ko je tretji poleg videoposnetkov zapisal: “Tovariši tistih, ki so včeraj blokirali predstavitev #Remigrazione , zdaj skupaj z Maranzo zažigajo Torino. Ni dovolj, da jih izselimo – levičarske nasilneže je treba prepovedati, njihove zaščitnike v Palazzo pa aretirati #Askatasuna”

I compagni di quelli che ieri hanno bloccato presentazione #Remigrazione stanno mettendo a ferro e fuoco Torino insieme ai Maranza. Non basta sgomberarli, i teppisti di sinistra devono essere messi fuorilegge e i loro protettori nel Palazzo arrestati #Askatasuna pic.twitter.com/AHaFwUthBX

— CriminImmigr*ti (@CriminImmigratl) January 31, 2026

Sama izselitev Askatasune se je zgodila že konec decembra 2025 (tik pred božičem) po približno 30 letih nezakonite zasedbe stavbe. Center je bil za torinsko levičarsko in antagonistično sceno podobno pomemben kot Metelkova za Ljubljano – simbol alternativne kulture, hkrati pa tudi prostor, ki so ga kritiki povezovali s kriminalom, odvisnostmi in radikalnimi dejavnostmi.

Italijanska premierka Giorgia Meloni: to je “napad na državo”

“Kar se je danes zgodilo v Torinu med demonstracijami antagonistov proti izselitvi stavbe Askatasuna, je resno in nesprejemljivo. Legitimna izselitev nezakonito zasedene nepremičnine je bila izkoriščena kot izgovor za nasilje, požare, metanje petard in organizirane napade, vse do napada na oklepno policijsko vozilo. Posnetki napadenega policista govorijo sami zase: to niso protestniki, temveč posamezniki, ki delujejo kot sovražniki države. […] To niso nesoglasja ali protest: to so nasilni napadi z namenom udarca na državo in njene predstavnike. Zato jih je treba obravnavati takšne, kot so – brez popuščanja in brez opravičil,” je zapisala Georgia Meloni v daljši objavi na X.

Melonijeva je izrazila polno solidarnost s policisti, novinarji in občani, ki so utrpeli škodo, ter pozvala pravosodje, naj strogo ukrepa, da se ne ponovijo primeri nekaznovanosti iz preteklosti.

T. B.

The post [Video] V levičarskih izgredih v Italiji ranjenih 31 policistov first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom [Video] V levičarskih izgredih v Italiji ranjenih 31 policistov z dne, 2026-02-01 11:15:17, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/videov-levicarskih-izgredih-v-italiji-ranjenih-31-policistov/