Vsi prispevki, ki jih je objavil/a POPoln kanal

Vlada Janeza Janše ustanovila sklad za zdravljenje redkih bolezni

Vlada Janeza Janše je danes sprejela odlok o ustanovitvi Sklada za napredno zdravljenje redkih bolezni. Ta bo otrokom omogočal dostop do vrhunskega zdravljenja v tujini ali pa uvoz zdravil v Slovenijo, v kolikor tega ni mogoče financirati v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje.

“Z odlokom o ustanovitvi Javnega sklada Republike Slovenije za napredno zdravljenje redkih bolezni se bo otrokom z redkimi boleznimi omogočil čim zgodnejši dostop do vrhunskega zdravljenja ter spodbujal razvoj novih, naprednih oblik zdravljenja. Sklad bo odločal o pravici do financiranja naprednega zdravljenja, upravljal sredstva za ta namen ter sodeloval z domačimi in tujimi zdravstvenimi ustanovami in strokovnjaki. Spremljal bo tudi dostopnost, učinkovitost in varnost naprednega zdravljenja. Za ustanovitev sklada se zagotavlja 10 milijonov evrov namenskega premoženja,” je vlada zapisala na svoji spletni strani.

Vlada bo za delovanje sklada zagotovila 10 milijonov evrov namenskega premoženja. Med viri financiranja bodo tudi nerazporejena sredstva iz naslova dohodnine, donacije ter drugi zakonsko določeni viri, sporočajo iz vlade. Zapisali so tudi, da gre pri ustanovitvi sklada za pomemben korak k boljši dostopnosti naprednega zdravljenja za otroke z redkimi boleznimi. Sklad bo spremljal tudi dostopnost, učinkovitost in varnost naprednega zdravljenja.

Spomnimo, ustanovitev sklada je sledila zakonu o Javnem skladu Slovenije za napredno zdravljenje redkih bolezni, ki je bil sprejet v državnem zboru 30. septembra letos. Zakon so pri glasovanju podprle koalicijske stranke SDS, NSi/SLS/Fokus in Demokrati ter opozicijska stranka Resnica. Poslanci opozicije so se pri glasovanju bolj ali manj vzdržali, pet predstavnikov in predstavnic opozicije pa je glasovalo proti, in sicer štirje poslanci skrajne Levice in poslanka Svobode. Proti so bili: Asta Vrečko (Levica), Tina Brecelj (Levica), Nataša Sukič (Levica), Vladimir Šega (Levica) in Tereza Novak (Svoboda).

Sklad za zdravljenje redkih bolezni moti nevladnike

Sprejetje zakona je precej vznejevoljilo predstavnike nevladnih organizacij. Kot že rečeno, sklad se bo med drugim financiral tudi iz nerazporejenih sredstev iz naslova dohodnine, kar pa je bil doslej glavni vir financiranja nevladnih organizacij. Te so sedaj zaskrbljene, da bi krčenje sredstev ogrozilo delovna mesta in kakovost “storitev” teh organizacij, poroča STA.

Minister za zdravje Tadej Ostrc je sicer ob predstavitvi sklada pojasnil, da se ne posega v denar tistih zavezancev, ki svoj delež dohodnine namenjajo gasilcem, humanitarnim organizacijam, športnim društvom ali drugim upravičencem, pač pa zgolj v sredstva tistih zavezancev, ki svojega denarja niso namenili nikomur.

“Naslovljena so zgolj tista sredstva, ki bodo ostala nerazporejena. Le ta sredstva se bodo prenesla v sklad za zdravljenje redkih bolezni,” je v oddaji Odmevi povedal državni sekretar dr. Božo Predalič.

Ž. K.

The post Vlada Janeza Janše ustanovila sklad za zdravljenje redkih bolezni first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Vlada Janeza Janše ustanovila sklad za zdravljenje redkih bolezni z dne, 05.11.2026 17:16, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/vlada-janeza-janse-ustanovila-sklad-za-zdravljenje-redkih-bolezni/

19-letnika, ki je izginil pod vrhom Triglava, našli mrtvega

www.24ur.com Srbskega študenta, ki je minuli konec tedna izginil pod vrhom Triglava, so gorski reševalci po večdnevni iskalni akciji našli mrtvega. Iz Gorske reševalne zveze Slovenije so sporočili, da je intervencija potekala na zelo zahtevnem terenu in v izredno težkih vremenskih razmerah.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom 19-letnika, ki je izginil pod vrhom Triglava, našli mrtvega z dne, 05.11.2026 16:16, avtorja 24ur.com. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/19-letnika-ki-je-izginil-pod-vrhom-triglava-nasli-mrtvega.html

Razvojni zakon: Gre le za spremembe s katerimi se približujemo evropskim sosedom

Na novinarski konferenci, ki je potekala v sredo, 5. novembra, je pet gospodarskih organizacij pozvalo k udeležbi na referendumu in glasu ZA razvoj Slovenije.

Gospodarstveniki poudarjajo, da je zakon nujen začetek sprememb, ki jih Slovenija potrebuje ne glede na to, kdo vlada. Gre namreč za izenačevanje ali pa približevanje zakonodaje, kot jo že imajo sosednje ali pa bližnje države. V zadnjih letih je Slovenija na lestvici konkurenčnosti padla za štirinajst mest.

Koristi, ki jih zakon prinaša obrtnikom

Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Blaž Cvar je izpostavil administrativne razbremenitve, sistem za normirane podjetnike in nižji DDV na energente.
“Za te rešitve se obrtniki in podjetniki zavzemamo že vrsto let. Manj birokracije pomeni več časa za delo in stranke. Normiranci potrebujejo preprost sistem in predvidljiva pravila, da lahko načrtujejo poslovanje, “je poudaril Blaž Cvar.
V nadaljevanju je povedal, da bo nižji DDV na elektriko, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo razbremenil tako delavnice kot gospodinjstva.

Ukrep odgovarja na dva ključna izziva: staranje prebivalstva in pomanjkanje delovne sile. Starejšim, ki želijo in zmorejo delati dlje, ne bo treba izbirati med plačo in pokojnino. Podjetjem omogoča daljše sodelovanje z izkušenimi sodelavci in prenos njihovega znanja na mlajše. Upokojencem, ki zmorejo in želijo delati dlje, tovrsten sistem omogoča boljši socialni status.
· Delovno aktivnih je vse manj, potrebe starajoče se družbe pa vse večje; vsak, ki želi in zmore delati dlje, šteje.
· Slovenija je med državami z najnižjo stopnjo zaposlenosti v starosti 60–64 let.
· Po podatkih OECD je Slovenija edina država v EU, kjer ni mogoče delati in hkrati prejemati polne pokojnine 

Šimonka: Danes ne prihajamo braniti vlade

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka je predstavil stanje v Sloveniji: “Slovenija se sooča s pomanjkanjem kadrov, staranjem prebivalstva, visokimi stroški, administrativnimi obremenitvami in vse močnejšo mednarodno konkurenco. To so problemi, ki vplivajo na kakovost življenja vsakega izmed nas.“

fotografija je simbolična foto: sta

Največja konkurenčna prednost danes po njegovih besedah “niso stroji ali surovine, ampak ljudje. Kdor zna pridobiti in zadržati dobre kadre, zmaga. Zakon nam pri tem pomaga, da mladi in strokovnjaki ostanejo v Sloveniji ali se vanjo vrnejo.”
Zakon razume kot začetek potrebnih sprememb, ne kot njihov zaključek: “Na referendumu bomo odločali o državi, v kateri bodo mladi imeli priložnosti in si bodo tukaj ustvarjali prihodnost za svoje družine. O državi, kjer se bodo podjetja razvijala, zaposleni pa bodo imeli boljše službe. Kjer bodo upokojenci imeli dostojne pokojnine.“

Po IMD je Slovenija pri privabljanju visoko usposobljenih tujih kadrov na samem repu lestvice, pri begu možganov pa na 62. mestu med 70 državami.

Gre za skupen interes: delavec želi delati, delodajalec njegovo delo potrebuje

Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš je izpostavil razvojno kapico, ki najvišjo osnovo za socialne prispevke omejuje na 7.500 evrov bruto, in možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljnjem delu.
“Razvojno kapico razumemo kot naložbo v nastajanje in ohranjanje delovnih mest z najvišjo dodano vrednostjo. Podjetjem bo olajšala zaposlovanje strokovnjakov, za katere tekmujemo na mednarodnem trgu. Polna pokojnina ob delu pa omogoča, da izkušeni sodelavci ostanejo in svoje znanje prenesejo na mlajše,“ je razložil Trobiš.

Razvojna kapica ni namenjena le vodilnim, temveč krepi konkurenčnost Slovenije pri pridobivanju in ohranjanju razvojnikov, inženirjev, tehnoloških in drugih visoko usposobljenih kadrov ter pri ustvarjanju delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Cilj ni višja neto plača približno 13.000 ljudi, ampak čim več visoko produktivnih delovnih mest. Ko takšne kadre izgubimo, izgubimo dvakrat: njihove davke in prispevke ter višjo dodano vrednost, ki jo ustvarjajo v podjetjih.

Trgovci bodo zaradi konkurence znižali cene živil

Predsednica trgovinske zbornice Slovenije mag. Mariča Lah je poudarila, da zakona ne presojajo po tem, kdo ga je predlagal, ampak po tem, kaj prinaša ljudem in gospodarstvu. Zakon trajno znižuje DDV za 15 skupin osnovnih živil ter za semena, sadike in gnojila.
“Znižanje DDV na osnovna živila bodo najbolj občutili upokojenci, mlade družine in ljudje z nizkimi plačami. To ni luksuz, to je košarica prav vsakega izmed nas. Prepričani smo, da ga bodo trgovci prenesli v maloprodajne cene, k temu jih sili tudi močna konkurenca na trgu,” je prepričana Lahova.

predstavniki petih gospodarskih organizacij foto: sta

Varnost zaposlenih v razumnem okviru

Gostitelj Marko Kajzer, član Združenj delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije se je dotaknil v zakonu vključene rešitve za primer, ko se zaposleni med opravljanjem dela poškoduje: “Varnost zaposlenih mora ostati na prvem mestu, vendar mora biti odgovornost delodajalcev sorazmerna. Za malo podjetje lahko neomejen regresni zahtevek pomeni razliko med nadaljnjim poslovanjem in zaprtjem podjetja. Predlagana ureditev odgovornosti ne odpravlja, temveč postavlja jasnejše in bolj predvidljive meje.”

fotografija je simbolična foto: sta

Ne gre za politično podporo vladi

Vsem organizacijam je skupno, da se zavzemajo za razvoj in boljše življenje v Sloveniji. Od vlade pričakujejo, da bo po referendumu spremljala učinke zakona in izboljšala rešitve, ki se ne bodo izkazale za optimalne. Pa tudi, da se bo sistematično lotila sprememb na drugih področjih, od znanosti in razvoja, davčnega okolja in digitalizacije do energetike.

AJ

The post Razvojni zakon: Gre le za spremembe s katerimi se približujemo evropskim sosedom first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Razvojni zakon: Gre le za spremembe s katerimi se približujemo evropskim sosedom z dne, 05.11.2026 16:15, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/razvojni-zakon-gre-le-za-spremembe-s-katerimi-se-priblizujemo-evropskim-sosedom/

Nov val bombnih groženj pretresa Evropo: Se za njimi skriva Rusija?

Nov val bombnih groženj je danes sprožil kaos po vsej Evropi, saj je bilo le nekaj dni po podobnem nizu incidentov več kot deset potniških letal prisiljenih zasilno pristati. Letalo na poti iz Dublina v Rim je bilo zaradi grožnje preusmerjeno v Francijo, letalo na poti iz Milana v Varšavo pa na Dunaj.

Iz urada francoskega premierja so sporočili, da je bilo letalo irske družbe Aer Lingus s 151 potniki in šestimi člani posadke preusmerjeno na francosko vojaško letališče Evreux. “Naša operativna služba je vzletela, da bi prestregla to potniško letalo zaradi suma grožnje z bombo,” so sporočili iz francoskih oboroženih sil.

Irska družba je sporočila, da je letalo varno pristalo in da so na varnem tudi potniki, ki so bili sicer na poti v Rim. Letalo zdaj pregledujejo strokovnjaki za eksplozivna sredstva. Kot so sporočili, si prizadevajo, da bi potnike čim prej prepeljali na želeno lokacijo.

“Preusmeritev je bila izvedena v skladu z veljavnimi varnostnimi protokoli in postopki, pri čemer je bila na prvem mestu varnost potnikov in posadke,” so v zvezi s preusmeritvijo letala, ki je bilo na poti iz Milana v Varšavo, sporočili iz letalske družbe Wizz Air. Po anonimnih prijavah o domnevni grožnji z bombo na rimskem letališču Fiumicino strokovnjaki pregledujejo letalo finske družbe Finnair, ki je priletelo iz Helsinkov. Omenjeno letalo je po navedbah STA pristalo ob spremstvu italijanskih vojaških letal. Italijanska tiskovna agencija Ansa ob sklicevanju na navedbe virov poroča, da izvedba pregleda ne vpliva na delovanje samega letališča.

Bolgarija je po poročanju lokalnih medijev poročala o zasilnih pristankih treh letal prevoznika Ryanair, vključno z enim, ki je priletelo iz Londona. Grožnje z bombo so bila po navedbah časnika Daily Mail deležna štiri letala, ki so bila na poti proti češki prestolnici Pragi. Prav tako je bilo zaradi grožnje z bombo primorano zasilno pristati tudi letalo poljske družbe LOT v Bruslju.

Vse dosedanje grožnje so bile lažne

Na komercialnih letih po Evropi so v zadnjih dneh zabeležili že okoli deset groženj z bombami. Vse grožnje so se doslej izkazale za lažne. Letalo družbe Wizz Air, ki je bilo v ponedeljek na poti iz Londona v Sofijo in je preletelo tudi Slovenijo, je bilo zaradi grožnje preusmerjeno v Budimpešto. Zaradi groženj z bombami so dan zatem na več letališčih (v Španiji, na Poljskem, v Italiji …) pregledali več letal.

Za grožnje z bombami na letalih še ni bil nihče uradno obtožen. Se pa te dogajajo v času, ko evropski uradniki Rusijo in Iran obtožujejo izvajanja hibridnih napadov in sabotaž. Tako Moskva kot Teheran te obtožbe zanikata. Medtem ko oblasti poskušajo ugotoviti, kdo se skriva za najnovejšimi grožnjami, ki povzročajo motnje v letalskem prometu, se pojavljajo vprašanja, ali bi se lahko za tem morebiti skrivala Rusija ali pa gre preprosto za serijo potegavščin?

S. K.

The post Nov val bombnih groženj pretresa Evropo: Se za njimi skriva Rusija? first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Nov val bombnih groženj pretresa Evropo: Se za njimi skriva Rusija? z dne, 05.11.2026 16:15, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/nov-val-bombnih-grozenj-pretresa-evropo-se-za-njimi-skriva-rusija/