11.oktobra bodo volivci odločali tudi o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Levi pol, pobudniki referenduma in del vplivnežev so spremembe poimenovali “politična policija”. Besedna zveza je postala osrednji slogan kampanje: če zakon začne veljati, bodo po njihovih besedah politiki brez sodne odredbe brskali po SMS-ih, bančnih računih in zasebnih komunikacijah vsakogar, ki jim ne bo všeč.

Dr. Anton Olaj to primerjavo zavrača v korenu. “Ta zakon oziroma te spremembe, ki so bile zastavljene, v bistvu nimajo prav nobene zveze s policijo, z kakšnimi dodatnimi pooblastili policije – sploh ne dajejo nobenih pooblastil policiji. Ta terminologija ‘policija’ je popolnoma propagandno zlorabljena v smislu, da bi bila bolj udarna novica, bolj udarna informacija o neki vsebini, ki pa z njo pravzaprav nima nobene zveze s policijo,” je pojasnil.

Da ne gre za splošno skrb “za ljudi”, ampak za politično motivirano, antijanšistično kampanjo, najbolj neposredno pokaže ulični plakat z obrazom Janeza Janše in napisom: “Nočem, da Janša posluša moje klice.” Če bi šlo zgolj za varovanje zasebnosti pred vsako oblastjo, plakat ne bi potreboval konkretnega političnega nasprotnika. Potrebuje ga zato, ker kampanja še vedno deluje v starih “anti-Janša” miselnih nastavitvah: referendum ni predstavljen kot spor o parlamentarnem nadzoru, ampak kot boj proti enemu človeku.

Isto linijo ponavljajo tudi drugi obrazi kampanje. Gaja Brecelj iz Umanotere pravi, da je cilj novele jasen: “neovirano in brez kontrole ustrahovati vse, ki si drznejo dvigniti svoj glas.” Komik Vid Valič pa paradoksalno prizna politično jedro strahu: njega da ne skrbi, kaj bo s to močjo počela desna vlada, ampak “kaj bo leva vlada delala s tem“. Spomenka Hribar poziva k angažmaju, da bo Republika Slovenija “zares naša država”. Podobno dramatiko je uporabil tudi predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, ko je oddal podpis: ne predstavlja si, da bi kdo želel živeti v državi, v kateri bi politika imela pooblastila policije. Skupni imenovalec ni pravna analiza zakona, ampak mobilizacija proti aktualni koaliciji – in predvsem proti Janši – tako se zdi.

Kaj je dejansko res in kakšna je bila praksa prejšnje oblasti?
Olaj razliko pojasnjuje tako: “Predmet preiskovanja je zakonsko določen z zakonom in se sme nanašati le na to. Politika ne sme vplivati na vprašanja, na katera ne bi smela vplivati in so v pristojnosti drugih, relativno samostojnih organov. V tej zvezi ima parlamentarna komisija v določenih vprašanjih pristojnosti, kakršne ima preiskovalni sodnik oziroma sodišče. Lahko zahteva določene dokumente, lahko zasliši priče.”

Tukaj pa opozarja na prakso prejšnje oblasti – torej tiste, ki danes kriči o politični policijo: “Tukaj je zelo pomembno, da so v praksi komisije, ki jo je vodila gospa Tamara Vonta, zasliševali osebe, ki v bistvu sploh niso bile v povezavi s predmetom preiskovanja, niso bile nosilke politične oblasti in tako naprej. Oni so to kar  dejansko razširili na področje, za katero sploh niso pristojni. Zanimivo je, da so kar dobivali informacije, podatke, listine od ustreznih organov.”

Posebej izpostavi primer novinarja Bojana Požarja, ki je po njegovem mnenju “upravičeno izpostavil to vprašanje. On sploh ni osumljenec, on je zgolj priča, in kot pričo so ga na nek način začeli preiskovati, da bi od njega poizvedeli, kaj o neki zadevi ve, kaj je slišal, kaj je videl, da bi se izpovedal. Ampak so od njega zahtevali in dobili tudi konkretne podatke in informacije. Popolnoma zlorabljen inštitut.”

Referendum kot propaganda, ne kot razlaga zakona
“Kar se tiče prihajajočega referenduma, je v bistvu na nek način jasno, da gre tukaj zgolj in samo še za propagando, za pridobivanje ljudi, ki bodo na referendumu glasovali za ali proti. Kako je resničnost, ni več pomembno. Ampak če potreba, tudi stokrat izgovarjajo laži, potem postanejo za nekatere kot resnica. Smo v obdobju medijskega, propagandnega dezinformiranja oziroma spopada za posamezne referendumske glasove,” nadaljuje dr. Olaj.

Integriteta policije in tišina ministra
“Seveda, logično je, da so v parlamentarni demokraciji različna mnenja dovoljena, dobrodošla; raznolikost nas, bom rekel, celo krepi. Ampak tukaj pa gre zadeva pač mimo, ker zakon o organizaciji in delu policije – mislim, da v drugem odstavku 31. člena – govori o organizacijski integriteti policije, za katero mora policija skrbeti. Ta organizacijska integriteta pomeni zrcalo oziroma dobro ime organa, v tem primeru policije,” pojasnjuje in dodaja, da bi se moral na negativno ožigosanje policije odzvati notranji minister.

“Če se policijo tako negativno poskuša okarakterizirati, ožigosati, bi bilo na mestu – ker je to ožigosanje politično –, da bi politična figura, v okviru katere deluje policija, to je pa ministrstvo za notranje zadeve, podala kakšno kratko izjavo. Seveda ne v smislu, da bi vplivala ali preprečevala svobodo govora, ampak da bi jasno opozorila, da se ime policije v tem primeru popolnoma nepotrebno zlorablja in da lahko pri nekaterih populacijah, ki so dojemljive za takšne sugestije, vzbuja negativno mnenje do policije. Policija potrebuje pozitivno mnenje, da lažje dela, ne pa še nekaj dodatnega v smislu zavržnosti. Zdaj se boste pašli neko politično policijo, boste, kaj pa vem, vdrli v spalnice, pa prisluškovali, kaj pa vem, in tako naprej,” je bil kritičen.

“V okviru integritete, ki je zakonsko določena, da policija skrbi za integriteto – se pravi tako organizacijsko kot tudi osebno, osebnostno policista – bi lahko v tem primeru, ker gre za politično kampanjo pred referendumom, politična oseba, se pravi ne generalni direktor policije v izvršilni vlogi, ampak minister kot politična figura, podala kakšno izjavo v smislu zaščite imena policije, ki so v tem primeru pač naravna,” dodaja.

Levica cilja na “psihološko vodljivo” populacijo
Na vprašanje, kaj bi na kratko odgovoril ljudem, ki jim igralci, vplivneži in ostale znane osebnosti govorijo, da jim bodo, če vladi ne bodo všeč, vdrli v sporočila, Olaj odgovarja: “Tako. Glejte, gre za populacijo, ki je izredno, bom rekel, psihološko vodljiva, in ti influencerji to izkoriščajo v politične namene.

Zdaj, to samo zanikanje so že tudi drugi politični poli, ki v zvezi s tem referendumom pošiljajo pojasnila, da tu nima zveze s policijo – pa to je za njih premalo.”

“Vsekakor bi morala biti v smislu, da je svoboda govora alfa in omega, da je to nedotakljivo, da sme vsak povedati, kar misli. Tu pa je tudi tožnost, bom rekel, politikov v tem primeru, da policija, ki to organizacijsko integriteto potrebuje za svoje delo nas vseh, si jo tudi zaščiti – to se pravi tudi samo ime in porabo tega imena. Ker v tem primeru ne gre za nobeno politično policijo, čeprav oni to zelo rabo in razglašajo,” je sklenil dr. Olaj.

Plakat z Janševim obrazom, izjave o temnih obdobjih in hkratno molk o komisiji Tamare Vonte se tako sestavijo v isto sliko. Referendum 11. oktobra ni referendum o tem, ali bodo policisti vdirali v stanovanja. Je referendum o tem, kako široko sme parlamentarna večina uporabljati preiskovalno komisijo – in hkrati preizkus, ali zadostuje stara antijanšistična matrica, da se zakon predstavi kot vrnitev “politične policije”. Igralci in aktivisti so se odločili za to zgodbo. Olaj vztraja, da gre za zlorabo termina – in da resničnost pri tem ni več tisto, kar kampanjo vodi.

T.B.

The post Dr. Anton Olaj: parlamentarna komisija ni policija, termin je zlorabljen za glasove first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Dr. Anton Olaj: parlamentarna komisija ni policija, termin je zlorabljen za glasove z dne, 2026-09-18 22:24:57, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/o-dr-anton-olaj-parlamentarna-komisija-ni-policija-termin-pa-je-zlorabljen-za-glasove-igralci-govorijo-o-temnih-obdobjih-kampanja-pa-molci-o-komisiji-tamare-vonte/

Po hodnikih UKC Ljubljana se je znova začelo govoriti o tem, kdo bo v prihodnje vodil Klinični inštitut za radiologijo.

Med imeni, ki se pojavljajo v neuradnih pogovorih, je tudi dr. Dimitrij Kuhelj, dolgoletni predstojnik inštituta, ki naj bi želel ponovno kandidirati oziroma se vrniti na vodstveni položaj. To naj bi se dogajalo kljub številnim očitkom, o katerih so mediji v preteklosti že obširno poročali.

Zastarela oprema in množične odpovedi?

V letih, ko je dr. Kuhelj vodil Klinični inštitut za radiologijo (KIR), naj bi med vodstvom UKC Ljubljana veljalo prepričanje, da ima radiološki inštitut najsodobnejšo opremo. Vendar pa naj bi zaposleni pravili, da je resničnost precej drugačna. Oprema naj bi bila zastarela, večina nabave pa naj bi potekala po principu “staro za novo”, brez javnih razpisov in ne  glede na dejanske potrebe ter strokovna merila. Aparati, kot so ultrazvok, rentgenski aparati, CT in MR, naj bi se praviloma nadomeščali približno na pet let, na radiologiji UKC Ljubljana pa naj bi prihajalo do tega, da se iste naprave uporabljajo kar petnajst ali celo dvajset let oziroma se zamenjajo šele, ko se pokvarijo.

Zaradi tega naj bi danes oddelek potreboval več kot deset novih ultrazvočnih in rentgenskih naprav, saj naj bi bil velik del obstoječe opreme neuporaben. Po mnenju zaposlenih naj bi takšno upravljanje pomembno zaviralo razvoj radiologije. Mlajši specialisti in drugi kadri naj bi zaradi slabih delovnih pogojev in odnosov odhajali, organizacija dela pa naj bi bila vse težja. Samo v zadnjem mandatu dr. Kuhlja naj bi odšlo več kot deset mlajših specialistov radiologov in vodilnih radioloških inženirjev, specializiranih za MR-preiskave.

Primerni spornih nakupov opreme in prekinitev sodelovanja z Jesenicami

Tudi pri nakupih nove opreme naj bi se pojavljali sporni primeri. Eden takšnih se je zgodil leta 2023, ko je bil dr. Kuhelj predstojnik Kliničnega inštituta za radiologijo UKC Ljubljana. Dr. Kuhelj je kot član strokovne skupine sodeloval pri pripravi opisov za približno 48,8 milijona evrov vreden državni nakup šestnajstih naprav za magnetno resonanco. Pri prvotnem projektu so se pojavili očitki, da naj bi bile tehnične specifikacije pripravljene na način, ki je dajal prednostl podjetju Siemens.

Kot so takrat poročali mediji, je med več potencialnimi ponudniki ponudbo za vseh šestnajst naprav predložil le Siemens. Zaradi očitkov o morebitnem prilagajanju razpisa je bil postopek ustavljen in prijavljen pristojnim organom. Na koncu naj bi bile kupljene le štiri MR-naprave v vrednosti približno 16,6 milijona evrov. Mediji so kasneje poročali tudi, da naj bi UKC dr. Kuhlja odstranil iz nabavnih komisij. Javno dostopih podatkov, iz katerih bi bila jasno razvidna razlog in natančen obseg takšne odstranitve, sicer ni.

Mediji so izpostavili tudi nabave kontrastnega sredstva pri družbi Apta Medica. Tudi v tem primeru pa ni bila javno objavljena ugotovitev nadzornega organa, ki bi potrjevala kakršnokoli protipravno ravnanje dr. Kuhlja. Zaposleni pa naj bi opozarjali, da  kontrastno sredstvo Apta Medice stane več, a je slabše kakovosti od tistega, ki se je uporabljalo že prej. Nadalje, bi se uporabljalo predvsem na oddelku, kjer je vodja dr. Kuhelj, medtem ko naj bi ga drugi oddelki KIR zavračali.

Dr. Kuhelj je oktobra 2024 sicer razburil del stroke in medijev, ko je prekinil sodelovanje radiologov UKC Ljubljana z jeseniško bolnišnico. Kot razloge je dr. Kuhelj navajal kadrovsko stisko, nepopolne napotitve, pomanjkljiv dostop do informacijskega sistema in oteženo komunikacijo. Del teh očitkov so pri jeseniški bolnišnici zavrnili. Kmalu po tem dogodku pa naj bi dr. Kuhelj sklenil pogodbo o honorarnem sodelovanju s Splošno bolnišnico Jesenice.

Spodbujanje kolektivnega odstopa

Mediji so konec leta 2024 poročali tudi o dogajanju na področju intervencijske radiologije. Pojavili so se očitki, da naj bi dr. Kuhelj kolege na oddelku, ki ga je vodil, spodbujal k odpovedim oziroma zaposlene spodbujal k splošnemu odstopu. To naj bi bilo povezano z nadaljnjim pogodbenim sodelovanjem prek zavoda, ki bi ga ustanovil sam z UKC Ljubljana, pri izvajanju posegov in nabavi materiala v vrednosti več deset milijonov evrov. Po informacijah, ki so jih takrat objavili mediji, naj bi bil dr. Kuhelj med junijem in decembrom 2024 skoraj tri mesece odsoten z dela. Takrat naj bi izpopolnjeval ta načrt. Če bi sicer prišlo do množičnega odhoda specialistov interventne radiologije s ključnega oddelka UKC, bi to pomembno vplivalo na dostopnost zdravstvenih storitev, predvsem za življenjsko ogrožene bolnike.

Leta 2024 so se pojavila poročila tudi o tem, da naj bi dr. Kuhelj po javno dostopnih podatkih med novembrom 2018 in marcem 2019 izobraževal zaposlene v reški bolnišnici. Za delo naj bi prejel 115 tisoč kun oziroma nekaj več kot 15 tisoč evrov na svoj s.p.

Maja 2026 pa je portal Info360.si poročal o njegovem sodelovanju na šoli intervencijske radiologije 24. januarja 2025. Za sodelovanje naj bi prejel 800 evrov bruto honorarja, istega dne pa naj bi bilo pod njegovim imenom evidentiranih tudi 43 zdravstvenih obravnav. Kuhelj je pojasnil, da je honorar prejel za moderiranje in druge naloge, ki jih je opravljal zunaj rednega delovnega časa. UKC naj bi primer predal pristojnim službam, vendar njihov končni odgovor javnosti do danes ni znan.

Ponovna kandidatura?

Ob morebitni ponovni kandidaturi dr. Kuhlja za mesto predstojnika KIR se je zato treba vprašatikdo bo vodil največji radiološki inštitut v državi, pa tudi, ali bodo pred morebitnim imenovanjem preverjene dosedanje prijave, medijske objave in notranji postopki?  Prav to naj bi zanimalo zaposlene na Kliničnem inštitutu za radiologijo, ki so zaradi njegove še vedno neuradne kandidature vodstvu UKC pripravili tudi več javnih vprašanj.

Predvsem se sprašujejo, zakaj vodstvo UKC doslej ni jasno demantiralo zgodb, ki so odmevale v javnosti. Če so očitki neutemeljeni, bi bilo po njihovem mnenju pričakovati jasno in dokumentirano pojasnilo. Če pa so bile ugotovljene nepravilnosti, naj bi bilo prav tako pomembno, da javnost izve, kaj je bilo ugotovljeno in kateri ukrepi so bili sprejeti.

Po prepričanju zaposlenih pri tako pomembni funkciji strokovni ugled kandidata ne more biti edino merilo. Enako pomembni naj bi bili transparentnost, integriteta in zaupanje zaposlenih, še posebej v primeru, ko se nekdanji predstojnik po dvanajstih letih vodenja ponovno utegne potegovati za isti vodstveni položaj.

V povezavi z zgoraj navedenimi informacijami smo poslali poizvedovanje na UKC Ljubljana in Klinični bolnišnični center Reka, kot tudi na Apta Medico. Zaenkrat so nam odgovorili le AptaMedico, ki zanikajo, da bi kadarkoli izplačali honorar ali imeli pogodbo z dr. Kuhljem.

C. R.

The post Nov primer katastrofalnega vodenja v kliničnem centru Ljubljana? first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Nov primer katastrofalnega vodenja v kliničnem centru Ljubljana? z dne, 2026-09-18 22:25:01, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/o-nov-primer-katastrofalnega-vodenja-v-klinicnem-centru-ljubljana/

Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević v Intervjuju z Aleksandrom Rantom zagovarja hitro reformo vzgoje in izobraževanja, ki naj znanje, oceno, delovno etiko in avtonomijo učiteljev znova postavi v središče sistema. Osemletka je po njegovih besedah le eno od desetih izhodišč, ne pa bistvo sprememb. Ostro loči med šolniki – učitelji in ravnatelji – ter pedagoškim establishmentom, ki po njegovem brani monopole in nima odgovora na padajoče rezultate PISA.

 Napoveduje deset strokovnih razprav do konca leta, spremembe zakonov o visokem šolstvu ter znanosti, ohranitev aktivnosti na družbenih omrežjih in selitev ministrstva v Novo mesto. “Sistem vzgoje in izobraževanja ljudi ne pripravlja na prihodnost. In to je grozljivo za državo,” je dejal.

Imenovanje za ministra je bilo presenečenje tudi zanj: “Politično nisem bil aktiven. Bil sem aktiven v svoji profesiji kot visokošolski učitelj in raziskovalec.” Sedem let je bil dekan, v glavi pa je imel druge načrte: “Zelo resno sem razmišljal o polni selitvi v Azijo, tako da je ta načrt s tem imenovanjem malce padel v vodo.” Poudarja, da se nihče ne spozna na vse ravni sistema. Zato je sestavil “res zelo močno, zelo izkušeno ekipo” dveh državnih sekretarjev in sedmih generalnih direktorjev. “Ta ekipa je res zelo kompetentna. Sem ponosen nanje in tudi nase, da mi jo je uspelo sestaviti.”

Visoko šolstvo in znanost pozna od znotraj: “V tem sistemu delujem pravzaprav celotno profesionalno pot, ki je zdaj že daljša od četrt stoletja.” Od 1. decembra 1990 “vse skupaj 12 dni nisem imel zaposlitve v sistemu visokega šolstva in znanosti”. O preduniverzitetnem delu pa pravi: “Sem se pa zelo veliko učil o vseh težavah, zagatah in tudi plusih ostalih ravni izobraževanja,” je dejal in dodal, da se je veliko naučil tudi ob parlamentarnem zaslišanju, “še posebej z vidika poslancev opozicije”, kjer je videl, “kaj jih najbolj žuli in čemu je treba posvetiti še posebej veliko pozornosti”.

Neodobravanje reformnih izhodišč po njegovem ni splošno, ampak ga ustvarja večji del množičnih medijev. Na začetku mandata so članki po njegovem vtisu temeljili na “točno treh šolnikih“: sindikalistu Branimirju Štruklju, ki “sploh ni šolnik“, uradniku Zavoda RS za šolstvo in profesorju z ljubljanske Pedagoške fakultete. Po napovedi reforme se je krog razširil. Gre za “obrambo monopolov”: ideološkega, povezanega s progresivno pedagogiko in permisivno vzgojo, ki naj bi prispevala k slabi in funkcionalni nepismenosti, ter institucionalnega. Ravnatelje, starše in učitelje, ki jih srečuje, opisuje kot pogosto navdušene nad izhodišči – poudarja pa, da niso predstavili reforme, ampak izhodišča zanjo. Ljudje po njegovih besedah lažje izrazijo strinjanje kot nestrinjanje. Analiza z umetno inteligenco naj bi pokazala enostranskost razprave v množičnih medijih in precej pestrejšo, celo nekoliko naklonjeno razpravo na družbenih omrežjih.

Reakcija ni bila impulzivna
“Kmalu po nastopu funkcije sem izvedel, da bodo rezultati PISA zelo slabi,” je poudaril in dodal: “nisem vedel konkretnih številk, primerjav in tako naprej, je pa do mene prišla ta informacija: rezultati PISA bodo zelo slabi. Tako da te ideje, kaj in kako narediti, niso nastale v enem tednu. Tudi niso nastale v dveh mesecih. Treba je priznati, da kar nekaj izhodišč, ki smo jih predstavili – osemletka ne, ampak kar nekaj izhodišč – pravzaprav korenini v koalicijski pogodbi. Ta pa je plod večletnega razmisleka ljudi, ki zelo dobro poznajo sistem vzgoje in izobraževanja na Slovenskem in tudi v drugih državah”.

Prvo mesto ima drugo načelo: “Treba je znanje ponovno postaviti v središče, ne pa v ceno.” Zato se čudi zgroženosti nekdanjih nosilcev sistema: “Kako si lahko zgrožen kot šolnik nad tem, da bo ocena ponovno dobila svoje mesto? Kako si lahko zgrožen nad tem, da bomo spodbujali delovno etiko? Kako si lahko zgrožen nad tem, da bodo učitelji v svojem delu postali bolj avtonomni, da bomo njihovo delo debirokratizirali? Če si dobro namerna oseba, nad temi izhodišči ne moreš biti zgrožen.” Vsako potezo vlade in njega “se pričaka na nož. Ne vsako – samo 99 odstotkov.”.

Zato so informacije pred predstavitvijo držali v ozkem krogu. Prvi medijski teksti so bili po njegovi oceni korektni, nato pa se je zgodilo, kar je napovedal: “Ta pedagoški establishment, tam ob teh petih, šestih, se bodo že začeli pojavljati grozni članki,” pravi in dodaja: “Starši se zavedajo, da sistem ni v redu.” Prepričan je, da to ve tudi “večina zaposlenih v vzgoji in izobraževanju”.

Novi dve delovni skupini
Na področju znanosti pravi, da lahko govori z avtoriteto, ker od 1. decembra 1990 praktično ni bil zunaj sistema. Soglasje vlade ima, da v prostem času ostaja aktiven kot raziskovalec. Prejšnja vlada je sredstva izrazito povišala, a na podlagi zakona iz časa tretje Janševe vlade, ki ga ocenjuje kot “čisto simpatičen” in z motivacijo za neproračunske vire. Institut Jožef Stefan je zrasel z nekaj čez 900 zaposlenih v letih 2012–2013 na okrog 1.300. Imenoval bo dve delovni skupini: za Zakon o visokem šolstvu in za Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. V partnerstvo želi rektorje, direktorje javnih raziskovalnih zavodov, NAKVIS, sindikate, študente ter Gospodarsko, Obrtno-podjetniško in Kmetijsko-gozdarsko zbornico.

Aktivnost na omrežju X ohranja, ker sistem zadeva vsakogar in ker mora biti komunikacija “nadzorovana”, da ostane kredibilna. Novinarskih konferenc ne sklicuje na veliko in ne daje mimogrednih izjav na ulici. Ima “zelo dober PR” in se zna zadržati, čeprav priznava, da ga “kdaj srbi prst”.

Ključni problem sistema vidi v tem, da ne gradi močnega fundamenta za prihodnost, v kateri se znanje hitro postara. Reforma mora nasloviti tudi vrednote: radovednost, ambicioznost, delavnost – ne ideološko poenotenje. Zgrožen je bil, ko je poslanec višjo avtonomijo učiteljev povezal z elitizmom in za cilj postavil enakost, ne enakopravnost. Nasprotovanje finančni pismenosti kot “neoliberalni ideologiji” zavrača: finančno pismen človek razume obrestno-obrestni račun, demografijo in pokojnino, ne sprašuje predvsem, kaj lahko dobi od države, ampak zakaj ga država toliko obdavči in kaj za to dobi. Loči javno storitev od državne; zobozdravnik v domu in zobozdravnik s koncesijo sta oba javna. Če to uspe, bo po njegovi oceni na dolgi rok rešenih “verjetno 75 odstotkov težav”, ki jih ima in jih bo imela Slovenija.

Šolniki so zanj učitelji in ravnatelji, z njimi bo sodeloval
Prva strokovna razprava o znanju v središču procesa je predvidena 7. oktobra. Establishment so tisti, ki sistem držijo in ga interpretirajo, tudi zaradi interesa; na slabe rezultate PISA niso dali odgovora. Zato jih ne vidi kot nujnega partnerja: prebral bo pripombe, a zahteva konkreten načrt, kako uresničiti izhodišča. Brez tega se nima o čem pogovarjati, poudarja.

Grozljivkam nekdanjih ministrov zaposlenim ne pripisuje učinka: “Prvič, meni seveda ne morejo groziti, ker nisem zelo prestrašeno bitje. To so verjetno ugotovili, zato so se začeli klicati sodelavce. Je pa zanimivo, da tudi ti sodelavci niso zelo prestrašena bitja. Ta konkretna sodelavka, ki mi je poslala tisto sporočilo, se je nasmejala in rekla: oj, koliko je služb zame. In je res, ker je res zelo kompetentna. Sem samo lahko vesel, da z njo sodelujem. Je pa seveda nekaj nezadovoljstva na ministrstvu. Prvič zaradi konceptualnih zadev: pač navajeni so bili dolgo časa delati na tak način, navajeni so bili, da se ministri niso v nič vtikali. Jaz pa nisem taka vrsta ministra. Malo so pa tudi nezadovoljni, ker smo zelo zmanjšali delo od doma. To je pa tedaj malce vir nezadovoljstva.

Selitev ministrstva bo
“Lokacija je izbrana, ne morem je še razkrivati,” pravi. Novo mesto označuje za industrijsko in izobraževalno pomemben center. “V Novem mestu imamo konec koncev največji šolski center v Sloveniji, ki še zelo raste.” Število dijakov in študentov višjega strokovnega izobraževanja je tam zraslo s 3.200 na več kot 4.000.

A.H.

The post [Video] Minister Rončevič: “Sistem ljudi ne pripravlja na prihodnost. In to je grozljivo za državo” first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom [Video] Minister Rončevič: “Sistem ljudi ne pripravlja na prihodnost. In to je grozljivo za državo” z dne, 2026-09-18 22:25:03, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/video-minister-roncevic-sistem-ljudi-ne-pripravlja-na-prihodnost-in-to-je-grozljivo-za-drzavo/

Prvih 100 dni nove vlade je prinesel pomemben premik v odnosu do gospodarstva. V gospodarstvu pozdravljajo ustanovitev Strateškega sveta za gospodarstvo, pripravo in sprejem Interventnega zakona za razvoj Slovenije (ki ga sicer skušajo z referendumom ustaviti vodstva rdečih sindikatov in levice), ukrepe za blažitev visokih stroškov energentov, podaljšanje sheme skrajšanega delovnega časa ter napoved hitrejših postopkov pri pridobivanju gradbenih dovoljenj.

Navajajo, da gre za konkretne korake v smeri razbremenitev podjetij in ljudi ter za odprt dialog, ki ga gospodarstvo že dolgo pogreša. To kaže, da se pomen podjetij za razvoj, kakovostna delovna mesta in vzdržnost javnih storitev končno prepoznava. Zdaj pa je ključno, da prvim spodbudnim korakom sledi sistematično izboljševanje poslovnega okolja.

Tak začetek se ujema z ugodnimi makroekonomskimi razmerami leta 2026. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj v jesenski napovedi pričakuje 3,8-odstotno gospodarsko rast, precej višjo kot lani in nad pomladanskimi ocenami, ki so predvidevale 2 odstotka. Rast je široko osnovana in temelji na konkretnih podatkih, povečanem optimizmu ter visoki zaposlenosti. Gospodarstvo kaže tudi svojo odpornost in sposobnost prilagajanja.

To potrjuje tudi bonitetna agencija Fitch Ratings, ki je ohranila oceno A+ s stabilnimi obeti in popravila napoved rasti za 2026 na 3,7 odstotka. Pri tem izpostavlja močnejšo gospodarsko rast, zniževanje javnega dolga in trdne finance. Taka ocena krepi zaupanje in potrjuje, da ima Slovenija letos (končno) trdne temelje.

Obdobje do konca leta 2026 in s tem leto kot celota tako ponuja veliko priložnost: ob močni rasti in prvih vladnih premikih lahko začnemo sistematično krepiti konkurenčnost. Z nadaljevanjem dialoga in ukrepi pa je Slovenija na poti, ko se zdajšnji zagon lahko spremeni v trajnejšo prednost za podjetja, zaposlene in državo. To pa je razlog za zmerni in utemeljen optimizem.

Vida Kocjan

The post Sto dni: dialog, zagon, zaupanje first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Sto dni: dialog, zagon, zaupanje z dne, 2026-09-18 22:25:16, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/sto-dni-dialog-zagon-zaupanje/