Stanje na slovenskih cestah je kritično že kar nekaj časa. Že dve leti je Slovenija v praktično dnevnem prometnem infarktu. Najprej zaradi gradenj pri viaduktu Pletovarje, nato zaradi del na primorski in štajerski avtocesti od Domžal do Ljubljane. Lani poleti je – najbrž tudi zaradi neustreznih označb pri kraju Tepanje – tragično ugasnilo pet življenj. Zadnje čase promet od Blagovice do Ljubljane zjutraj redno stoji tudi več kot uro in kmalu se bodo uresničile prerokbe, da bomo na koncu dobili kolone od Celja do Ljubljane. Še bolj težavno je gradbišče na primorski avtocesti, kjer serijsko prihaja do prometnih nesreč. Pri tem se marsikdo sprašuje, ali bo kdorkoli kdaj odgovarjal, saj tako stanje vendarle ni normalno. Ugledni pravnik meni, da obstaja možnost za to.

Na eni sami specifični zožitvi avtoceste na primorskem delovišču se kronično dogajajo prometne nesreče, poroča RTV Slovenija. V dvanajstih urah sta se na istem odseku primorske avtoceste, v delovni zapori med Postojno in Razdrtim, zgodili dve večji prometni nesreči. V dveh mesecih je bilo skupaj na tem 15-kilometrskem odseku avtoceste že 47 nesreč. DARS se seveda brani s staro lajno, da je “vse po predpisih” in da več prostora za širjenje začasnih pasov nimajo.

Na ministrstvu za infrastrukturo so podobno pišmevuhovski, čeprav priznavajo, da bi se morda lahko spremenila zakonodaja. A od kdaj je potrebna zakonodaja, da izvršilna oblast uredi nujne zadeve, ki jemljejo tudi življenja?

Usklajeno z DARS pravijo, da so delovne zapore postavljene v skladu s pravilnikom o zaporah na cestah in da sledijo ureditvam drugih evropskih držav, nato pa še pristavijo: “da če se bo izkazalo, da so potrebne spremembe zakonodaje, jih bodo v sodelovanju z upravljavci cest tudi izvedli. Inšpektorji pa bodo izvedli več nadzora.” S tem so nekako med vrsticami priznali, da vse ni tako, kot bi moralo biti. “Da so potrebne spremembe zakonodaje” in da trenutni varnostni standardi niti približno niso dovolj učinkoviti, bi lahko ugotovili že v prometnih kolapsih in nesrečah zadnji dve leti, pa niso naredili nič. Ne oni in ne “svobodnjaški” DARS, ki ga vodi Golobov nastavljenec Andrej Ribič.

Gre za prvo tiho priznanje – morda tudi zaradi skorajšnje menjave oblasti – da vse vendarle ni tako, kot bi moralo biti. Če pa se izkaže, da so se res dogajale pomanjkljivosti in sta tako DARS kot ministrstvo za to vedela, potem obstaja sum storitve kaznivega dejanja. Vsaj tako je prepričan odvetnik in strokovnjak za kazensko pravo Blaž Kovačič Mlinar, ki je na socialnem omrežju X zapisal:

“Če je bilo na tem odseku res toliko nesreč v dveh mesecih, potem je tu podan vsaj utemeljen sum storitve KD po 327. členu KZ-1, ki ga lahko stori tudi vzdrževalec ceste (DARS). Gre namreč za povzročitev nevarnosti za življenje udeležencev v prometu.”