Avtor tega prispevka je Nova24TV.

Rusija je začela svojo pomladno ofenzivo, a zaenkrat brez večjih prebojev. Ukrajina sistematično napada njeno infrastrukturo. Mirovnega sporazuma še ni na obzorju. Rusija hoče obdržati zasedeno ozemlje, Ukrajina zahteva obnovitev svoje celovitosti.

Vojna v Ukrajini poteka že četrto leto in je skupno na obeh straneh zahtevala že približno dva milijona življenj. Kot dolgotrajen konflikt postaja vojna izčrpavanja. Obenem je Ukrajina postala tudi prizorišče novih vojaških strategij in tehnološkega napredka, predvsem z uporabo brezpilotnikov oziroma dronov. Zaenkrat nobena stran ne dosega odločilne premoči, Ukrajina pa se zanaša predvsem na podporo zahodnih zaveznic. Kljub poskusom doseganja miru Rusija ne odstopa od svojih zahtev, kar Ukrajini močno otežuje pogajanja. Ne glede na to pa je bilo za pravoslavno veliko noč razglašeno krhko kratkotrajno premirje, za približno 32 ur. Sicer so se začeli razvijati nekateri novi trendi; Ukrajina izvaja uspešne napade na rusko energetsko infrastrukturo, Rusija pa se je medtem podala na pričakovano pomladno ofenzivo. Napetosti se širijo tudi onkraj meja držav v vojni, saj Kremelj grozi baltskim državam, ker naj bi dovolile prelete ruskih dronov skozi njihov zračni prostor.

Ukrajinski napadi na rusko infrastrukturo

V prvi vrsti velja med razvojnimi trendi izpostaviti ukrajinsko kampanjo napadov na rusko infrastrukturo, zlasti na naftne terminale, logistične centre, pristanišča in rafinerije. Glavna cilja teh napadov sta zmanjšati ruske prihodke od izvoza energentov, ki financirajo vojno, in otežiti logistiko ruske vojske. Tovrstni sistematični napadi očitno postajajo ključni del ukrajinske strategije povzročanja velike gospodarske škode z najmanjšimi možnimi sredstvi. Ukrajinske sile so tako z brezpilotniki večkrat napadle ključne ruske izvozne terminale za nafto na Baltskem morju.

Med napadenimi pristanišči so naftni terminal Ust-Luga, kjer je na dan pretovorjenih okoli 700.000 sodov nafte, Primorsk, ki je največje rusko pristanišče za izvoz nafte na Baltskem morju z zmogljivostjo približno milijon sodov nafte dnevno, ključni terminal za izvoz nafte na Črnem morju Šesharis v Novorosijsku, Lukoil v Kstovu, ki je ena večjih rafinerij v evropskem delu Rusije, in kemična tovarna Minudobrenija v Rosnošu, ki proizvaja kemikalije, ki se uporabljajo tudi pri izdelavi eksplozivov.

Kakšna je bila škoda za Rusijo?

Napadi so imeli opazne gospodarske posledice, saj so bila logistična dela v napadenih pristaniščih močno zmanjšana ali celo začasno ustavljena, kar je povzročilo padec izvoza nafte in povečalo stroške transporta. Največ škode sta utrpeli baltski pristanišči Ust-Luga in Primorsk. Pri prvem so bili konec marca in v začetku aprila v napadih poškodovani terminali za nalaganje tankerjev, izvoz nafte pa je bil za skoraj dva tedna ustavljen. Pri drugem je bil v začetku aprila zadet naftovod, ki vodi do pristanišča. Zaradi tega je bila njegova zmogljivost začasno zmanjšana za 40 odstotkov. V Novorosijsku je bila poškodovana infrastruktura za skladiščenje in transport nafte, kar je povzročilo začasno prekinitev izvoza iz pristanišča. Rafinerijo Lukoil v Kstovu so droni zadeli v začetku aprila, zaradi česar sta bili prizadeti proizvodnja goriva in logistika. V Rosnošu pa je bil objekt kemične tovarne poškodovan in deloma uničen.

Droni kot revolucionarno orožje v tehnološki tekmi

Droni, s katerimi Ukrajinci napadajo rusko infrastrukturo, so tudi sicer ena največjih sprememb na področju vojskovanja, saj omogočajo natančne napade na razdaljah več sto kilometrov in bistveno zmanjšujejo človeške izgube. Ukrajina je razvila širok spekter dronov, med njimi denimo izvidniške drone za nadzor frontne linije, tako imenovane FPV-drone za napade na vozila in oklepnike ter daljnosežne drone za napade globoko na rusko ozemlje. Po poročilih vojaških analitikov so ukrajinski droni v zadnjih mesecih povzročili znatne izgube tudi ruski vojski, saj lahko z daljinskim upravljanjem uničujejo tudi zelo drage vojaške sisteme. Poleg tega je Ukrajina razvila taktiko množične uporabe dronov, po kateri več deset ali celo sto letalnikov hkrati napade določeno območje.

Takšni napadi lahko preobremenijo ruske protizračne sisteme in omogočijo prodor nekaterih dronov do cilja. Rusija se na to odziva z razvojem elektronskega bojevanja in z lastnimi droni, vendar se tehnološka tekma na tem področju nenehno stopnjuje.

Rusija v pomladno-poletno ofenzivo

Ruska vojska se je torej podala v novo pomladno ofenzivo na vzhodu Ukrajine. Njeni napadi so bili osredotočeni predvsem na območja v regijah Doneck, Zaporožje in Harkov. S topništvom, oklepnimi enotami in droni so Rusi skušali prebiti ukrajinske obrambne linije, a večina analitikov ocenjuje, da ofenziva za zdaj ni prinesla odločilnih strateških rezultatov. Ruske sile sicer napredujejo na posameznih delih fronte, vendar gre za relativno majhne premike, ki jih pogosto spremljajo velike izgube. Po drugi strani Ukrajina ohranja velik del obrambnih položajev s pomočjo dronov in protitankovskih sistemov. Ruske sile pa se zaradi že omenjenih napadov občasno soočajo z logističnimi težavami, saj so tarča teh napadov tudi njihove oskrbovalne linije. So pa tudi Rusi povzročili škodo ukrajinski infrastrukturi, saj nadaljujejo z intenzivnimi napadi na ukrajinska mesta in energetske objekte. V začetku aprila 2026 je Rusija tako izvedla obsežne napade z droni in raketami na več ukrajinskih mest, med drugim na Kijev, Harkov in Odeso. Ti napadi so povzročili smrtne žrtve in poškodovali civilno infrastrukturo. Čeprav Ukrajinci prestrežejo velik del izstrelkov, je slednjih toliko, da vseeno zadenejo svoje cilje.

Se Rusija sooča s pomanjkanjem vojakov?

Trenutno naj bi Rusijo pestile predvsem težave, povezane s pomanjkanjem človeških virov za vojsko. Dolgotrajna vojna je povzročila velike izgube, ki jih je težko nadomestiti. Po ocenah Ukrajine naj bi samo marca letos Rusi izgubili več deset tisoč vojakov. Da bi nadomestili izgube, Rusi novačijo pogodbene vojake, mobilizirajo rezerviste, uvajajo finančne spodbude za prostovoljce in celo vključujejo zapornike v vojaške enote. Vendar pa po mnenju analitikov številne nove enote nimajo enake stopnje usposobljenosti kot prvotne profesionalne enote ruske vojske, kar zmanjšuje učinkovitost ruskih operacij na fronti.

Mirovne pobude in ruske grožnje

Kljub nadaljevanju vojne Ukrajina občasno poda mirovno pobudo oziroma predlaga začasno premirje. Eden takšnih predlogov je bilo že omenjeno premirje ob pravoslavni veliki noči. Vendar pa so pogajanja med Kijevom, Moskvo in mednarodnimi posredniki trenutno v zastoju. Diplomatski stiki so se po začetku leta 2026 močno zmanjšali, zaradi česar ni videti hitrega napredka proti trajnemu mirovnemu sporazumu. Prav tako je Rusija opozorila baltske države Latvijo, Litvo in Estonijo, da bi lahko prišlo do posledic, če bodo dovolile Ukrajini, da uporablja njihov zračni prostor in tako z droni napada rusko ozemlje. To je seveda povzročilo dodatne napetosti med Rusijo in državami članicami zveze Nato. Baltske države so namreč med najglasnejšimi zagovornicami vojaške pomoči Ukrajini in opozarjajo, da bi ruska agresija lahko ogrozila tudi njihovo varnost. Glavna ovira ostaja vprašanje ozemlja, saj želi Rusija obdržati nadzor nad zasedenimi regijami, medtem ko Ukrajina zahteva popolno obnovitev svoje ozemeljske celovitosti. Razvoj vojne v letu 2026 kaže, da se konflikt postopoma spreminja v dolgotrajno vojno izčrpavanja. Nobena stran trenutno nima dovolj vojaške moči za odločilen preboj, zato se strategija vse bolj osredotoča na gospodarsko, tehnološko in logistično oslabitev nasprotnika.

Andrej Sekulović

The post Četrto leto krvavih spopadov: Kam se nagiba smer vojne v Ukrajini? first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Četrto leto krvavih spopadov: Kam se nagiba smer vojne v Ukrajini? z dne, 2026-04-27 23:30:37, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/cetrto-leto-krvavih-spopadov-kam-se-nagiba-smer-vojne-v-ukrajini/