Avtor tega prispevka je Nova24TV.

Ta konec tedna bosta Slovenijo zaznamovala dva dogodka, ki na prvi pogled nagovarjata različni temi, v svojem bistvu pa odpirata isto vprašanje –  ali bo Slovenija izbrala kulturo življenja ali kulturo smrti. V soboto zvečer bo na Trgu republike v Ljubljani potekala spominska slovesnost “Ker smo ljudje”, posvečena žrtvam povojnih pobojev in vsem, ki še vedno nimajo urejenega groba ali mesta v javnem spominu. Dan pozneje pa bo v Kopru tretji Pohod za življenje, namenjen podpori nerojenim otrokom in kulturi življenja.

“V osnovi gre za v obeh primerih za odnos do življenja. S tem da gre za razliko – ene so pobili v zreli dobi iz znanih razlogov, drugim pa se ustavi življenje takorekoč na samem začetku. Mi se moramo kot nacija odločiti ali bomo živeli s kulturo smrti po kateri bomo izginili, že v tem stoletju, ali pa bomo delali za kulturo življenja”, je o tem spregovoril Lojze Peterle.

Osrednji poudarek slovesnosti na Trgu republike bo vprašanje dostojnega pokopa posmrtnih ostankov žrtev iz prikritih grobišč. Po ocenah raziskovalcev je bilo v Sloveniji evidentiranih več kot 750 takšnih lokacij, del ostankov pa je bil doslej le delno raziskan ali ekshumiran. Organizatorji slovesnosti opozarjajo, da številni ljudje, ki so bili po drugi svetovni vojni zunajsodno pobiti, še vedno nimajo urejenega groba, kar v javnosti ohranja občutljivo vprašanje pravice do pokopa in spomina.

V soboto, 16. maja, bodo minila tri leta od ukinitve narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja s strani vlade Roberta Goloba, ki ga je vlada Janeza Janše določila za 17. maj. Kljub ukinitvi bo tudi letos na predvečer tega dne na Trgu republike potekala spominska slovesnost “Ker smo ljudje”. Dve minuti pred začetkom programa, ob 20.58, bodo po vsej Sloveniji zadoneli cerkveni zvonovi v spomin na zunajsodno pobite, nepokopane, zamolčane in prezrte žrtve komunistične revolucije. Organizatorji napovedujejo večer slovenskih pesmi, molitve, branja imen žrtev in polaganja cvetja ter sveč.

Lojze Peterle dogodek vidi predvsem kot dejanje pietete in civilizacijskega dostojanstva. “Glavna razsežnost te slovesnosti je pietetni poklon spominu na žrtve revolucije. Bil sem večkrat prisoten in mislim, da je to nekaj najbolj kulturnega, kar se v Sloveniji dogaja, z mislijo tudi na ljudi z druge strani,” je dejal. Po njegovih besedah narod brez spomina ne more živeti: “Nobena nacija ne more živeti brez spomina, ker v spominu je resnica, je odnos.” Ob tem je opozoril tudi na osebno razsežnost vprašanja prikritih grobišč. Če bi se slovesnosti lahko udeležil, bi, kot pravi, prižgal svečo “za nekaj sto ljudi z bližnjega morišča blizu moje rojstne vasi, ki je registrirano, ni pa še raziskano”.

“Pokop mrtvih ni ideološko vprašanje, ampak človeška dolžnost”

Ostro je opozoril na odnos države do nepokopanih žrtev povojnih pobojev. Pravi, da Slovenija s tem izgublja moralno verodostojnost. “S tem, ko svojih ljudi ne pokopljemo in jih nekateri jemljejo za ideološki odpadek, prehajamo v problem verodostojnosti, ker je to v nasprotju z vrednotami osamosvojitve in z vrednotami, ki smo jih podpisali ob vstopu v Evropsko unijo.” Peterle še poudarja, da vprašanje pokopa mrtvih ne bi smelo postati predmet političnega preglasovanja ali ideoloških obračunov. “Pokop ni niti zadeva sprave niti resnice. Je temeljna človeška dolžnost, da mrtvega pokoplješ.” Po njegovih besedah je Slovenija pri tem vprašanju evropski unikum. “Če komu na Zahodu to omenim, ne more verjeti in ne more razumeti.”

Nov zakon o pokopu žrtev je priložnost, da Slovenija ta del svoje zgodovine “zapre” na dostojen način

Vprašanje dostojnega pokopa žrtev povojnih pobojev je znova aktualno tudi zaradi novega predloga zakona, ki so ga v državni zbor vložili poslanci SDS, NSi, SLS, Demokratov in Fokus. Predlog med drugim predvideva ponovno uvedbo 17. maja kot nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, pokop posmrtnih ostankov na ljubljanskih Žalah, obvezno DNK-identifikacijo žrtev ter izdajo mrliških listov po uradni dolžnosti. Peterle v novem zakonu vidi priložnost, da država vendarle sistemsko uredi to vprašanje, vendar opozarja, da bi moral obstajati širši družbeni konsenz.

To ne sme biti zadeva preglasovanja

“Ali si predstavljate, da jih pokopljemo z enim glasom večine ali pa jih ne z enim glasom večine? To ne sme biti zadeva preglasovanja. Mi ne smemo ukinjati civilizacijskih temeljnih principov.” Kritičen je bil tudi do nasprotovanja pokopu žrtev na Žalah. “Slišali smo Zorana Jankovića, ki je pozabil, da imamo Nemce in Italijane v velikih kategorijah na ljubljanskih Žalah, samo za naše ne bi bilo prostora. Kdo je on, od kod si jemlje pravico, da mrtvim jemlje pravico do groba? To je nerazumljivo, to je skrivnost zla.”

Bo slovenska družba izbrala kulturo življenja ali kulturo smrti?

Dan po ljubljanski slovesnosti bo v Kopru potekal še tretji Pohod za življenje. Dogodek se bo začel ob 12. uri v Taverni, organizatorji pa napovedujejo pričevanja o materinstvu, splavu in podpori nerojenim otrokom. Letošnje geslo Pohoda za življenje je, “Srce bije že 22. dan po spočetju!” Voditeljica pohodov Urša Cankar Soares je poudarila, da želijo z dogodkom doseči tudi matere, ki razmišljajo o splavu, ter tiste, ki po splavu nosijo bolečino in občutek nerazumljenosti.

Peterle vidi tudi simbolno povezavo med Pohodom za življenje in spominsko slovesnostjo za žrtve brez groba.

“V osnovi gre v obeh primerih za odnos do življenja. S tem da gre za razliko – ene so pobili v zreli dobi iz znanih razlogov, drugim pa se ustavi življenje takorekoč na samem začetku.” Pravi, da se bo morala Slovenija kot družba odločiti, ali bo sledila kulturi smrti ali pa kulturi življenja.

Poudarja tudi, da vprašanje zaščite življenja ni ideološko, ampak civilizacijsko in demografsko vprašanje. “Tudi to ni ideološko vprašanje, to je vprašanje preživetja.” Čeprav se letošnjega pohoda ne bo mogel udeležiti, je izrazil spoštovanje do organizatorjev in udeležencev. “

Gre za prihodnost naroda

Oba dogodka, ki bosta zaznamovala ta konec tedna, tako vsak na svoj način odpirata isto civilizacijsko vprašanje: kako družba razume vrednost človeškega življenja, od njegovega začetka do smrti. Medtem ko bodo v Ljubljani prižigali sveče za tiste, ki desetletja po smrti še vedno nimajo groba in imena v javnem spominu, bodo v Kopru opozarjali na življenje, ki se pogosto konča še pred rojstvom. Prav zato Peterle oba dogodka vidi kot del iste razprave o prihodnosti naroda. Pravi, da vprašanje pokopa mrtvih in zaščite nerojenih ni ideološko, ampak temeljno človeško vprašanje. V ospredju ostaja odločitev, kakšno družbo želi biti Slovenija.

A.G.

The post Dva dogodka, ki postavljata Slovenijo pred izbiro: kultura življenja ali kultura smrti first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Dva dogodka, ki postavljata Slovenijo pred izbiro: kultura življenja ali kultura smrti z dne, 2026-05-15 23:45:34, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/dva-dogodka-ki-postavljata-slovenijo-pred-izbiro-kultura-zivljenja-ali-kultura-smrti/