Tehnološki velikan Google je razkril, da kar 75 odstotkov vse nove programske kode v podjetju danes ustvarijo sistemi umetne inteligence, ki jih nato pregledajo človeški inženirji. Podatek kaže na izjemno hitro preobrazbo razvoja programske opreme in vse večjo vlogo avtomatizacije v tehnološki industriji.

Po poročanju Business Insiderja je delež kode, ki jo ustvari umetna inteligenca, v Googlu v zelo kratkem času močno narasel. Oktobra 2024 je znašal približno 25 odstotkov, do jeseni 2025 se je povzpel na 50 odstotkov, zdaj pa dosega že 75 odstotkov.

To kaže na pospešeno uvajanje orodij, ki temeljijo na umetni inteligenci, v vsakodnevne razvojne procese podjetja.

Vloga zaposlenih in novi načini dela

Izvršni direktor Googla, Sundar Pichai, je v blog zapisu pojasnil, da podjetje prehaja na tako imenovane agentske delovne procese, kjer inženirji uporabljajo vse bolj avtonomne sisteme za izvajanje nalog.

Kot je poudaril: “Nedavno je bila posebej kompleksna migracija kode, ki so jo skupaj izvedli agenti in inženirji, zaključena šestkrat hitreje, kot bi bilo to mogoče pred enim letom samo z inženirji.”

Googlovi inženirji pri tem večinoma uporabljajo lastne modele umetne inteligence Gemini. Uporaba umetne inteligence je postala tudi del sistema ocenjevanja zaposlenih, saj imajo nekateri inženirji določene cilje, povezane prav z uporabo teh orodij.

Širši trend v tehnološki industriji

Google pri tem ni osamljen primer. Uporaba umetne inteligence pri razvoju programske opreme postaja standard v celotni tehnološki industriji.

Podjetje Microsoft je že lani razkrilo, da umetna inteligenca piše med 20 in 30 odstotkov kode pri nekaterih projektih. Njihov tehnični direktor Kevin Scott pa je napovedal: “V petih letih bo 95 odstotkov kode ustvarjene z umetno inteligenco.”

Tudi izvršni direktor Microsofta, Satya Nadella, je potrdil hitro rast uporabe teh tehnologij.

Gospodarski in družbeni vplivi

Vse večja uporaba umetne inteligence pri programiranju nakazuje širšo preobrazbo gospodarstva. Avtomatizacija ne vpliva le na hitrost razvoja, temveč tudi na naravo dela in vlogo programerjev.

Ta trend bi lahko imel dolgoročne posledice za trg dela, produktivnost in način razvoja tehnologije. Umetna inteligenca tako postopoma postaja ključni dejavnik v prihodnosti digitalnega sveta.

Primer Googla jasno kaže, da umetna inteligenca ni več le podporno orodje, temveč postaja osrednji del razvojnega procesa. Ob tem pa ostaja odprto vprašanje, kako se bodo podjetja, zaposleni in družba kot celota prilagodili tej hitri tehnološki spremembi.

I. K.