Avtor tega prispevka je Nova24TV.

Včeraj je potekala izredna seja državnega zbora, na kateri so poslanci in poslanke izglasovali posvetovalne referendume o treh temah: pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom, ukinitvi RTV-prispevka in volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah. V tem članku lahko preberete, zakaj bi se morali odločiti, da na referendumu, ki bo potekal 11. oktobra, podprete vse tri zakonodajne predloge.

Zakonodajne predloge so vložile koalicijske stranke SDS, NSi, Fokus, SLS in Demokrati ter opozicijska stranka Resnica. Predlogi so najprej prejeli zeleno luč pristojnih odborov, nato pa jih je podprl še državni zbor. Državljani bodo tako odločali o nekaterih ključnih predlogih za nadaljnji razvoj Slovenije, medtem ko državljani in državljanke še vedno čakajo na usodo interventnega zakona, o katerem se bo prav tako odločalo na referendumu, v kolikor bodo pobudniki uspeli zbrati dovolj podpisov.

Zakaj je potrebno podpreti vse tri zakonodajne predloge?

Brez državljanstva ni volilne pravice

Začnimo z ukinitvijo volilne pravice. Ob predstavitvi zakonodajnega predloga, ki bi na lokalnih volitvah omogočil udeležbo na volitvah zgolj državljanom in državljankam Slovenije, se je pomemben del le-teh šele začel zavedati, da o usodi njihovih mest in občin odločajo tudi popolni tujci. Tudi tisti, ki so se v njihova naselja preselili šele včeraj. Nedavni priseljenci že po naravi stvari nimajo prav nobene pripadnosti mestu. Še manj skupnosti, saj niso del nje – niti ne morejo biti, saj je ne poznajo. Ne razumejo dejanskih potreb mesta, saj so v njem šele začeli živeti. Ali je nedavni priseljenec lahko razvil občutek, katero naselje znotraj mesta potrebuje nov vodovod? Kje v mestu je najbolj ugoden prostor za organizacijo javnih prireditev? Katera parkirišča morajo ostati brezplačna? Ne morejo, saj mesta ne poznajo, ker so v njem šele začeli živeti.

Kot taki so lahko pogosto žrtev manipulacije strank, ki računajo na glasove priseljencev. Lokalni politiki se jim lahko predstavijo kot njihovi zavetniki, kot tisti, ki jim obljubijo, da bo zanje poskrbljeno. Na tak ali drugačen način. V kolikor se množično odzovejo na tovrstno politično dvorjenje, dobimo izkrivljen volilni rezultat. Volilni rezultat, ki ne odraža dejanskih želja in hotenj skupnosti, saj so v njihovem imenu soodločali posamezniki, ki so del skupnosti zgolj na papirju, praktično pa zunaj nje. V večjih občinah, kjer prebiva veliko število priseljencev brez državljanstva, je lahko tako mogoče občutno vplivati na končni volilni rezultat.

Tovrstno izkrivljanje volilnih rezultatov ima lahko tudi temnejšo noto. Pred preteklimi volitvami so se namreč v javnosti pojavila opozorila o t. i. uvozu volivcev, torej množičnih fiktivnih prijavah na stanovanjskih naslovih. V zameno za prijavo naj bi ti ekspresni priseljenci glasovali za tiste, ki so jim prijave na naslovih v Sloveniji omogočili. Še posebej v manjših občinah je mogoče na tak način občutno vplivati na rezultat.

Opisana razloga sta ključna za razumevanje, zakaj je bilo v zadnjem obdobju omajano zaupanje državljanov v demokratični proces na lokalnih volitvah. Omajano je bilo tudi zaupanje v volilni proces na državnem nivoju, a to je že tema za nov članek. Ukinitev volilne pravice za priseljence brez državljanstva bi to zaupanje delno popravila.

Ukinitev volilne pravice priseljenim posameznikom brez državljanstva bi prav tako pravno izravnala pravice, ki jih slovenski izseljenci uživajo v tretjih državah, ki niso članice EU. Ti bodo namreč še vedno ohranili volilno pravico na lokalnih volitvah, v skladu z evropskim pravnim redom.

Z ukinitvijo volilne pravice priseljencem brez državljanstva bi se prav tako preprečilo, da bi volilno pravico dobili nezakoniti migranti, ki so pridobili pravico do bivanja.

Zakaj mora biti pravica do socialne pomoči pogojena z družbenokoristnim delom?

Nadaljujemo s predlogom, ki uvaja novost pogojevanja socialne pomoči z družbenokoristnim delom. Od brezposelnih oseb bi se odslej pričakovalo aktivno iskanje zaposlitve, vključevanje v usposabljanja in izobraževanja, prekvalifikacije, vključevanje v programe socialne aktivacije in javna dela ter, v kolikor zaposlitev in druga primerna oblika aktivacije ni na voljo, opravljanje družbenokoristnega dela. To pa bi se lahko opravljalo v lokalnih skupnostih, javnih zavodih, humanitarnih, prostovoljskih, gasilskih, kulturnih, športnih in drugih organizacijah, ki delujejo v javnem interesu. Pomagali bi pri urejanju javnih površin, organizaciji dogodkov, skrbi za starejše in druge ranljive osebe, pri okoljskih in drugih nesrečah, poroča Portal24.

Socialna pomoč bi tako ostala varnostna mreža, ki se ne bi spremenila, kot lahko v nekaterih primerih spremlja vsak državljan, v način življenja. Nekateri dolgotrajni prejemniki socialne pomoči namreč nimajo prav nobenega razloga za iskanje zaposlitve, saj je v veliko primerih socialna pomoč podobna zaslužku, ki bi ga prejeli v službi. Tako raje živijo na plečih drugih.

S pomočjo družbenokoristnega dela bi se lahko tudi reaktiviralo dolgotrajno brezposelne, ki so v nekaterih primerih leta brez redne zaposlitve. Pri teh posameznikih pogosto pride do izgube delovnih navad, dnevne delovne rutine, izgube socialnih stikov, pasivnosti in delovnih sposobnosti. Družbenokoristno delo bi prav tako lahko služilo kot referenca pri iskanju nove zaposlitve, saj bi z udeležbo pri tem ostrili svoje kompetence in pridobivali nova znanja ter kvalifikacije. S tem pa bi se povečala tudi njihova zaposljivost in možnost za nadaljnji karierni razvoj.

Uvedba družbenokoristnega dela ima tudi moralno konotacijo. Vsak državljan in državljanka po svoji moči prispeva k delovanju države. To bi moralo veljati tudi za dolgotrajno brezposelne, ki so prejemniki sredstev, za katera so drugi državljani morali delati in plačevati davke. Družbenokoristno delo se tako lahko razume tudi kot poplačilo dolga družbi, ki ga finančno podpira v času, ko je brez službe. Davkoplačevalci legitimno pričakujejo, da njihovi davkoplačevalski evri ne sponzorirajo brezdelja.

Uvedba družbenokoristnega dela pa bi tudi prinesla spodbude za čim hitrejšo vključitev v delovno populacijo. Posledično bi bilo manjše število ljudi, ki neupravičeno bremenijo javno blagajno, in več sredstev na voljo za tiste, ki so pomoči resnično potrebni.

Zakaj je potrebno podpreti ukinitev RTV-prispevka

RTV-prispevek bo še eno od referendumskih vprašanj, o katerih se bomo izrekali volivci. Morda eno najpomembnejših za nadaljnji razvoj javne Radiotelevizije. Koalicijske stranke zato zanima, kaj državljani in državljanke menijo o ukinitvi RTV-prispevka. Pomemben del javnosti je prepričan, da RTV v tem trenutku ne izpolnjuje svojega temeljnega poslanstva neodvisnega, nepristranskega in uravnoteženega poročanja o domačem in mednarodnem političnem dogajanju. RTV prav tako ni več edini medij, ki opravlja poslanstvo informiranja javnosti. Slovenski medijski prostor je sicer obupno izkrivljen v levo, torej je naklonjen levi politični opciji, a je kljub temu nemogoče zagovarjati, da bi bila stopnja informiranosti prebivalstva slabša, če bi se bilo mogoče odpovedati RTV-prispevku.

Državljani in državljanke bi morali imeti pravico izraziti svoje nezadovoljstvo nad programom in načinom poročanja tako, da bi javnemu mediju odtegnili finančno podporo.

Razlogov za ukinitev pa je še veliko več in se ne nanašajo na prej omenjeno poslanstvo. Denimo, RTV-prispevek je obvezen in ga plačujejo tudi tisti, ki ne gledajo nacionalnih programov. Plačujejo ga tisti, ki se ne strinjajo z njihovim medijskim delom. Plačujejo ga celo tisti, ki doma sploh nimajo televizijskih sprejemnikov. Gledanost RTV zadnja leta pada. Posameznik bi moral zato imeti pravico, da se sam odloči, katere medije si želi oziroma ne želi finančno podpirati. Številni RTV-programov ne spremljajo, saj smatrajo njihovo poročanje za nekorektno, občasno tudi neiskreno in odkrito v prid levi politični opciji oz. tranzicijski levici. Slednja je bila pogosto gojišče novih levičarskih političnih kadrov. Naj omenimo le nekdanjo zunanjo ministrico Tanjo Fajon in nekdanjo poslanko Mojco Šetinc Pašek.

RTV-prispevek bi bilo potrebno ukiniti tudi iz razloga, ker podatki kažejo, da se zbrana sredstva ne trošijo smotrno. RTV je glede na slovenske potrebe večkrat predimenzionirana. RTV pri približno dveh milijonih prebivalcev zaposluje 2 tisoč oseb. HRT pri 3,9 milijona prebivalcev zaposluje zgolj 2700 posameznikov, ORF pri 9,2 milijona prebivalcev približno 3,3 do 3,4 tisoč posameznikov. Ukinitev RTV-prispevka bi javni medij prisilila v racionalnejšo potrošnjo sredstev.

S. K.

The post Gremo na referendume first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Gremo na referendume z dne, 2026-08-25 22:45:22, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/o-na-referendumu-bi-morali-podpreti-predloge-koalicije/