Avtor tega prispevka je Nova24TV.

Ministrstvo za znanost, izobraževanje in mlade bo s tem razširilo program, ki trenutno zajema skupno 5455 učencev v osnovnih in srednjih šolah. Po podatkih ministrstva se kurikulum o umetni inteligenci trenutno izvaja v 147 osnovnih in 93 srednjih šolah. V osnovnih šolah (5.–8. razred) poteka kot zunajšolska dejavnost, v srednjih šolah pa v 2. in 3. letniku kot fakultativni predmet poroča Jutarnji.

Kurikulum je pripravila delovna skupina, v kateri so sodelovali učitelji različnih predmetnih področij, pedagogi, strokovnjaki za računalništvo, predstavniki gospodarstva, CARNET-a in projektni partnerji.

Trenutno poteka revizija kurikuluma na podlagi rezultatov akcijskega raziskovanja iz eksperimentalnega izvajanja v šolskem letu 2024/2025. Učitelji so sodelovali pri spremljanju izvedbe in oblikovanju priporočil. Prilagoditve se nanašajo na cilje, učne izide, vsebine in metode poučevanja. Ministrstvo je za agencijo HINA potrdilo, da je od šolskega leta 2026/2027 načrtovana razširitev kurikuluma na vse letnike srednjih šol.

Predmet trenutno najpogosteje izvajajo profesorji informatike, matematike in strokovnih predmetov. Zanje so na voljo dodatna izobraževanja in spletni seminarji z naslovom “Učitelji za učitelje”.

Pomemben korak za izobraževalni sistem
Hrvaško društvo za umetno inteligenco (CroAI) uvajanje predmeta pozdravlja in ga ocenjuje kot pomemben korak za celoten izobraževalni sistem. “Umetna inteligenca ni več le področje tehnološkega navdušenja – postaja sestavni del skoraj vseh panog, od medicine in prava do kreativnih industrij in kmetijstva,” poudarjajo v društvu.

“Osnovna raven pismenosti na področju umetne inteligence – razumevanje, kaj umetna inteligenca je in kaj ni, kako se uporabljajo podatki, kako algoritmi sprejemajo odločitve in kakšne so etične meje tehnologije – bi morala postati del splošne kulture sodobnega izobraževanja,” pravi izvršna direktorica CroAI Lorena Barić. Po njenih besedah ima Hrvaška zdaj priložnost razvijati kompetence v skladu z mednarodnimi smernicami, kot je UNESCO-v okvir za razvoj znanja o umetni inteligenci.

Največji izziv je kakovost izvedbe
“Ključni izziv ni vsebina predmeta, temveč kakovost njegove izvedbe – predvsem priprava učiteljev,” opozarja Barić. “Umetna inteligenca ni samo programiranje. Gre za razumevanje etike, družbenih vplivov, logičnega mišljenja in kreativnih aplikacij – poudarek je na interdisciplinarnosti.” Posebej izpostavlja pomen vlaganja v izobraževanje učiteljev: “En dobro usposobljen učitelj lahko vsako leto vpliva na desetine učencev in spodbudi celotno šolsko skupnost k napredku na področju digitalne in umetnointeligenčne pismenosti.”

Opozarja tudi na vprašanje enake dostopnosti, med glavnimi prednostmi uvajanja kurikuluma pa navaja razvoj kritičnega in analitičnega mišljenja, spodbujanje interdisciplinarnosti ter večjo konkurenčnost mladih na trgu dela. Hkrati opozarja na tveganje neenakomerne izvedbe med šolami. Fragmentiran pristop in razlike v podpori ter opremljenosti bi lahko pripeljali do “AI vrzeli”, kar se po njenih besedah lahko prepreči le z usklajenim delovanjem države, izobraževalnih institucij, gospodarstva in nevladnih organizacij.

A.H.

The post Hrvaške srednje šole uvajajo v kurikulum “Umetna inteligenca: od koncepta do uporabe” first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Hrvaške srednje šole uvajajo v kurikulum “Umetna inteligenca: od koncepta do uporabe” z dne, 2026-02-17 17:08:01, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/hrvaske-srednje-sole-uvajajo-v-kurikulum-umetna-inteligenca-od-koncepta-do-uporabe/