Avtor tega prispevka je Nova24TV.

Jason Arday, nekdanji profesor sociologije izobraževanja na Univerzi v Cambridgeu in najmlajši črni profesor v zgodovini te ustanove, je bil v petek, 14. avgusta 2026, najden mrtev v svojem domu v Batterseayu v južnem Londonu. Policija je potrdila, da je bila smrt “nepričakovana”, a ni sumljiva. Star je bil 41 let. Umrl je le devet dni po odstopu z univerze sredi vala obtožb o plagiatorstvu, prirejanju podatkov in pretiranih osebnih zgodbah.

Njegova pot je bila dolgo predstavljana kot čudežna zgodba o uspehu. Arday, ki naj bi se šele pri 11 letih naučil govoriti in pri 18 brati, naj bi se iz učitelja športne vzgoje prebil do vrhunskih akademskih položajev. Leta 2023 so ga v Cambridgeu imenovali za profesorja in ga hvalili kot simbol napredka in raznolikosti. Mediji so njegovo življenjsko zgodbo – vključno z izjemnimi tekaškimi podvigi in zbiranjem milijonov za dobrodelne namene – širili kot dokaz, da lahko z dovolj podpore in pravilnimi politikami uspe vsak.

Nato se je vse sesulo.

V zadnjih tednih so se v javnosti pojavile podrobne analize njegovega dela. V doktorski disertaciji iz leta 2015 so našli več kot sto odlomkov, ki so skoraj ali povsem enaki besedilu starejše disertacije druge raziskovalke. Podobnosti so se pojavljale tudi v kasnejših člankih. Poleg tega so se pojavili sumi o prirejanju intervjujev in podatkov, pa tudi o pretiranih ali neresničnih trditvah glede častnih nazivov na drugih univerzah in osebnih dosežkov. Liverpool John Moores University, kjer je doktoriral, je plagiatorstvo označila za “iskreno in razumno napako”. Cambridge pa je po novih informacijah sprožil preiskavo glede njegovih kvalifikacij in imenovanj. Arday je 5. avgusta odstopil. V izjavi je zanikal, da bi bil lažnivec, in dejal, da so ga uničile “neskončne obtožbe in javni napadi”.

Družina je po smrti govorila o “kampanji trajnega zlorabe” in “dezinformacij”, ki naj bi ga uničile. Univerza v Cambridgeu je izrazila žalost. Mnogi na levi strani bodo verjetno krivili kritike, “rasizem” ali medijski pritisk.

A resnica je preprostejša in bolj neprijetna.

Ardaya so dvignili na položaj, ki ga ni zaslužil zgolj z meritami, ampak ker je ustrezal političnim ciljem. Univerze, ki so desetletja govorile o odličnosti, so v imenu “raznolikosti” in “dekolonizacije” akademije začele postavljati ljudi na mesta, kjer niso mogli zdržati pravega nadzora. Ko so se pojavile konkretne, preverljive ugotovitve o kvaliteti dela, se je hiša iz kart sesula. Sistem, ki ga je naredil za simbol, ga je nato pustil samega, ko je simbol postal neprijeten.

To ni zgodba o enem človeku, ki je “padel”. To je zgodba o institucijah, ki so zavestno znižale standarde, da bi zadostile ideološkim kvotam. Posledica ni le škoda za akademsko integriteto. Posledica je tudi človeška tragedija. Ko nekoga postavijo v vlogo, za katero ni usposobljen, in ga hkrati zaščitijo pred vsako kritiko, dokler kritika ne postane neizogibna, ustvarijo pogoje za prav takšno javno ponižanje.

Če bi imel kdo dovolj integritete, da bi že na začetku preveril delo in življenjepis, morda ne bi prišlo do tega. Namesto tega so ga dvignili, slavili in nato, ko so se pojavila dejstva, dovolili, da pade z višine, na katero ga niso smeli postaviti.

Sistem, ki ga je tja postavil, ga je tudi uničil.

T.P.

The post Je temnopoltega profesorja ubil sistem, ki ga je tja postavil? first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Je temnopoltega profesorja ubil sistem, ki ga je tja postavil? z dne, 2026-08-15 08:15:47, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/__trashed-39/