Avtor tega prispevka je Nova24TV.

Kitajska od danes formalno lahko prepove državljanom izhod iz države tudi za tri leta – pri tehnoloških kršitvah pa celo brez časovne omejitve. Z današnjim dnem so začeli veljati novi predpisi Državnega sveta Kitajske o upravljanju izhoda in vstopa v državo (odlok št. 841). Pravila, ki jih je julija podpisal premier Li Qiang, uradno razširjajo in kodificirajo razloge, zaradi katerih lahko oblasti kitajskim državljanom prepovejo potovanje v tujino.
Gre za eno najpomembnejših sprememb na tem področju v več kot desetletju, analitiki in tuji mediji pa opozarjajo, da gre za formalizacijo že obstoječe prakse in za nov vzvod nadzora nad ljudmi, tehnologijo in kapitalom. Profesor Tom Kellogg z univerze Georgetown pravi, da je širitev omejitev “globoko zaskrbljujoča” in da odraža naraščajoči ideološki nadzor pod Xi Jinpingom. Spominja na obdobje Mao Zedonga, ko je bila Kitajska večinoma zaprta pred svetom. “To je še eno orodje za nadzor nad tem, kaj kitajski državljani počnejo in govorijo v tujini,” je dejal za BBC.
Predpisi v 4. členu določajo tri glavne kategorije prepovedi izhoda za kitajske državljane:
- Goljufivo pridobivanje potnih listin ali nezakonit prehod meje, za kar je bila izrečena upravna pripor. Prepoved izhoda lahko traja od šestih mesecev do treh let po prestani kazni.
- Nezakonite ali kaznive dejavnosti v tujini, ki škodujejo nacionalni varnosti ali interesom Kitajske. Prepoved od šestih mesecev do treh let začne teči od dneva vrnitve v državo. Odločitev lahko sprejmejo pristojni državni organi ali provincialna vlada po preverjanju diplomatskega predstavništva. Ni potrebna niti tuja obsodba niti kitajski sodni postopek. Opredelitev, kaj pomeni “škodovanje nacionalni varnosti in interesom”, je zelo široka, poroča Chinajob
- Kršitev pravil o izvoznih kontrolah ali o uvozu in izvozu tehnologije, ki lahko ogrozi nacionalno industrijsko ali tehnološko varnost. V tem primeru lahko pristojni organi, med njimi ministrstvo za trgovino, odločijo o prepovedi izhoda – brez določenega časovnega roka. Analitiki po poročanju Jamestowna zato govorijo o potencialno nedoločeni prepovedi.
Tujci, ki pri vlogi za vizum ali na meji podajo napačne podatke, lahko dobijo prepoved vstopa od enega do petih let. Mejni uradniki morajo kitajske državljane tudi opozarjati in odvračati od potovanj v “visoko tvegane” destinacije.
Uradna razlaga in praksa
Kitajska vladna platforma Piyao je pred uveljavitvijo zapisala, da pravila “ne omejujejo potovanj običajnih državljanov“, ampak so preventivni ukrep proti visoko tveganim destinacijam in ljudem z “nenavadnimi potovalnimi vzorci“. Namen naj bi bil preprečevati prevare, nezakonite igre na srečo, goljufije v tujini in “nezakonit prenos tehnologije”. Državni svet pravi, da gre za zaščito suverenosti, varnosti in razvojnih interesov. V praksi pa državljani običajno ne morejo sami preveriti, ali so na seznamu. Za omejitev izvejo šele, ko vložijo vlogo za potni list ali ko poskušajo prestopiti mejo – razen če prej dobijo uradno pisno ali ustno obvestilo. Pri zadevah, ki se nanašajo na nacionalno varnost ali preiskave, obveščanje sploh ni obvezno.
To ni začetek, ampak formalizacija
Omejitve izhoda niso nove. Civilnim uslužbencem, zaposlenim v državnih podjetjih in ljudem s dostopom do občutljivih podatkov že leta zadržujejo potne liste pri delodajalcu. Potovanja v tujino morajo utemeljiti, obiski sorodnikov pa so pogosto lažje odobreni kot turizem. Nekateri poročajo, da so jim “občutljive države”, kot je Japonska, že prej prepovedane.
Število zabeleženih prepovedi izhoda v kitajski sodni bazi je po podatkih organizacije Safeguard Defenders močno naraslo: od 89 omemb leta 2016 na 188.760 lani. Delež civilnih sodb, ki omenjajo takšne prepovedi, se je med letoma 2019 in 2025 povečal več kot tridesetkrat. Dejansko število je verjetno še višje, ker se del odločitev ne objavlja, poroča BBC. Znani primeri vključujejo zavrnitev potnega lista 26-letnemu Kitajcu zaradi udeležbe na hongkonških protestih leta 2019 in izjav za medije ter prepovedi izhoda ustanoviteljem podjetja Manus po prevzemu s strani družbe Meta. Analitiki po poročanju Financial Times omenjajo tudi omejitve za raziskovalce in vodilne v polprevodnikih in umetni inteligenci.

Jamestown Foundation in Safeguard Defenders opozarjata, da druga kategorija (dejavnosti v tujini) omogoča transnacionalno represijo: za “škodovanje interesom” lahko šteje tudi zakonito zagovorništvo o Xinjiangu ali Tibetu, spletna kritika stranke ali deljenje informacij o protestih. Tretja kategorija pa daje oblastem diskrecijo pri tehnoloških in izvoznih zadevah – v času, ko Peking zaostruje nadzor nad redkimi zemljami, polprevodniki in tehnologijo z dvojno rabo.
Tajvan je svoje državljane, zlasti tiste v tehnološkem sektorju, posebej opozoril. Shen Yu-chung z Mainland Affairs Council pravi, da pravila “legalizirajo prej pravno neutemeljene prakse mejnega nadzora” in povečujejo diskrecijo organov. Kitajska to zavrača in trdi, da pravila Tajvancem celo nudijo boljšo pravno zaščito. Eden od motivov naj bi bil tudi zadržati talente, tehnologijo in kapital v državi. Prepoved izhoda je predpogoj za nadzor nad pretokom ljudi, podatkov in denarja. Pravila tudi spodbujajo agencije za izseljevanje, da prijavljajo javne uslužbence in vojake, ki poskušajo oditi v nasprotju s predpisi.
Za večino običajnih turistov se verjetno ne bo spremenilo veliko – vsaj dokler oblasti ne presodijo drugače. Za ljudi, ki delajo v občutljivih sektorjih, so bili v tujini politično aktivni, imajo tuje povezave ali poslujejo s tehnologijo, pa so pravila zdaj jasnejša in hkrati širša. Ker ni enostavnega načina, da ljudje preverijo svoj status, pa ostaja velika negotovost.
A.H.
The post Kitajska uvedla nova pravila, ki spominjajo na obdobje Mao Zedonga first appeared on Nova24TV.
Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Kitajska uvedla nova pravila, ki spominjajo na obdobje Mao Zedonga z dne, 2026-09-15 11:40:48, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/kitajska-uvedla-nova-pravila-ki-spominjajo-na-obdobje-mao-zedonga/
