Avtor tega prispevka je Nova24TV.
Ko je poslanec NSi Aleksander Reberšek ministrico Alenko Bratušek označil za “kraljico aneksov”, se je proti njemu na družbenem omrežju X in v delu medijev sprožil usklajen val napadov. V ospredje pa niso postavili njegovih očitkov o milijonskih podražitvah infrastrukturnih projektov, temveč njegovo preteklost samostojnega podjetnika in gostinca. Nenadoma je postal problem to, da je imel nekoč s. p., da je vodil lokal in da njegovo podjetje ni ustvarjalo visokih dobičkov.
Najbolj neposredno je udaril Reporter z naslovom: “Reberšek prodaja meglo: kot s. p. tolkel izgubo, zaposleni pa na minimalcu.” Članek skuša ustvariti vtis, da je poslanec, ki danes kritizira gospodarsko politiko vlade, v času podjetništva ravnal drugače, ker so njegovi zaposleni prejemali minimalno plačo. Ob tem so izpostavili, da je njegov gostinski s. p. Pub sedmica v zadnjih letih poslovanja beležil izgubo, nato pa je po izvolitvi v državni zbor dejavnost zaprl.
Pri tej zgodbi so sicer namenoma izpustili dejstvo, da je gostinstvo panoga z izjemno visokimi stroški, nizkimi maržami in velikim davčnim pritiskom. Številni mali podjetniki v Sloveniji životarijo na robu rentabilnosti, posebej v manjših krajih. Prav ljudje, ki so dejansko ustvarjali delovna mesta in nosili podjetniško tveganje, pa so danes predstavljeni skoraj kot moralno sporni posamezniki.
Na očitke se je odzval tudi Aleksander Reberšek, ki je odgovoril tako: “Res neumno je da ima človek sp. To kar z državo mal pobiznisiraš pa je. Sam moraš bit v Svobodi. Cuznal so 750 jurjev za nič. Ukvarjajo pa se z mano.”
S tem je opozoril na očitna dvojna merila. Medtem ko se mediji in politični nasprotniki ukvarjajo z nekdanjim malim gostincem, bistveno manj pozornosti namenjajo poslovnim povezavam ljudi iz vladajoče politike z državnimi posli in javnim denarjem.
Poslanec Svobode solastnik podjetja, ki je od države prejelo skoraj 750.000 evrov
Reberšek je izpostavil primer poslanca Gibanja Svoboda Aleksandra Prosena Kralja, ki je solastnik podjetja Dobre zgodbe. Po javno dostopnih podatkih je podjetje od države prejelo skoraj 750 tisoč evrov, velik del sredstev pa prav v času vlade Robert Golob. Po navedbah Erarja so med naročniki številna ministrstva in državni organi, med drugim Urad vlade za komuniciranje, ministrstva pod vodstvom Svobode in Levice ter državni gozdovi.
Na to je pred časom opozoril tudi Zvone Černač, ki je zapisal, da je Prosen Kralj “skoraj tako podjeten kot njegov šef Golob”. Ekonomist Matej Lahovnik pa je primer označil kot simptom države dvojnih meril, kjer so eni problematični že zato, ker imajo manjši družinski posel, drugi pa kljub tesnim povezavam z državnimi financami ostajajo praktično nedotakljivi.
Celotna zgodba tako preusmerja pozornost od bistvenih vprašanj, medtem ko skušajo nekateri mediji ustvariti vtis, da je največji problem slovenske politike nekdanji gostinec z nekaj zaposlenimi na minimalni plači. V resnici pa bi morala biti precej večja pozornost namenjena podjetjem, ki v času aktualne oblasti beležijo izrazit porast državnih poslov in visokih prejemkov iz javnega denarja, pa tudi milijonskim podražitvam infrastrukturnih projektov, ki spremljajo mandat vlade Robert Golob.
Sara Kovač
The post Ko je dregnil v “gnezdo aneksov”, se je začel lov na Reberškovo preteklost first appeared on Nova24TV.
Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Ko je dregnil v “gnezdo aneksov”, se je začel lov na Reberškovo preteklost z dne, 2026-05-11 14:45:23, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/ko-je-dregnil-v-gnezdo-aneksov-se-je-zacel-lov-na-reberskovo-preteklost/
