Avtor tega prispevka je Nova24TV.
Študijski center za narodno spravo (SCNR) danes odprl stalno razstavo “V senci Beethovnove,” ki si jo lahko ogledate v nekdanjih zaporniških celicah tajne politične policije v Ljubljani.
Nekdanje celice, kjer so se v preteklosti znašli nasprotniki komunističnega totalitarizma, se nahajajo na Beethovnovi ulici 3 v Ljubljani, razstavo zaporniških celic pa s simboličnim prerezom traka odpirata skupaj minister za pravosodje Mihael Zupančič in direktor Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaž Ivešić. Kot sporočajo pri SCRN, tako nekdanji zaporo postajajo “prostor spomina in razmisleka o naši preteklosti.”
SCNR sicer upravlja s temi prostori že od leta 2013, stavba pa je bila v letih 2018 in 2019 obnovljena. Po obnovi celic so se začele priprave za postavitev stalne razstave, tako da gre za sadove večletnih prizadevanj. Celice so umeščene v širši sistem kazenskih ustanov, ki je obstajal od konca druge svetovne vojne do sredine petdesetih let prejšnjega stoletja v Ljubljani in je vključeval kazenska taborišča, zavode za prisilno delo, kazenske poboljševalne domove, delovišča, kot tudi okrožne in okrajne zapore ter centralne zapore državne varnosti. Ozadje celic je bilo že predstavljeno v monografiji V senci Beethovnove ulice 3, ki ji je sledila monografija Kazen naj obsojenca prevzgoji: kazenske ustanove v Ljubljani in okolici, 1945–1954.
Kot izpostavljajo pri SCNR, je slovenska komunistična partija med vojno izvedla revolucijo, preko katere se je po koncu vojne nameravala zavihteti na oblast. Zato je takoj po vojni začela intenzivno utrjevati svojo oblast. Pomemben del njenega represivnega aparata so bile prav kazenske ustanove. Pri organizaciji in ureditvi teh ustanov so se jugoslovanske oblasti zgledovale deloma po zaporih Kraljevine Jugoslavije med obema vojnama, deloma pa po sovjetskem gulagu in nemških ter italijanskih taboriščih. Kazenske ustanove niso bile namenjene samo izvrševanju in prestajanju kazni, ampak so imele tudi pomembno vlogo pri gospodarski obnovi in uresničevanju petletnega načrta. Prestajanje kazni je spremljalo fizično in psihično nasilje, najslabše pa so jo odnesli tisti, ki so bili politični zaporniki, torej tisti, ki so bili obtoženi rušenja socialistične ureditve in ogrožanja enakopravnosti in bratstva jugoslovanskih narodov ter “ljudske oblasti.”
Cilj teh ustanov je bil, da zapornike prevzgojijo v dobre komuniste. V središču te “prevzgojitve” je bilo predvsem fizično delo, pa tudi politična predavanja ter kulturne in športne dejavnosti. Tako so hotele oblasti “privzgojiti” obsojencem “pravilen” odnos do dela in nove socialistične ureditve. Politično zaporniki pa so bili tudi “razčlovečeni”, to pa je bil proces, ki se je začel že ob aretaciji. “Neprimerne življenjske razmere, pritiski ter psihična in fizična utrujenost so spodkopavali njihovo zdravje in razum, stigma zapora pa se jih je držala tudi po prestani kazni,” poudarjajo pri SCNR.
Te razmere so trajale približno desetletje, do sredine 50ih let, ko se je začela politična represija zmanjševati. Že v začetku petdesetih let je bilo opaziti spremembe tako v kaznovalni politiki kot v sistemu izvrševanja kazni. Leta 1951 so bile s sprejetjem in uveljavitvijo celovitega Kazenskega zakonika in Uvodnega zakona odpravljene kazni prisilnega, poboljševalnega in družbeno koristnega dela. Takrat so začeli postopoma ukinjati delovišča in taborišča ter obsojence prerazporejati drugam.
A. S.
The post Ljubljana dobiva stalno razstavo zaporniških celic iz komunističnega obdobja first appeared on Nova24TV.
Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Ljubljana dobiva stalno razstavo zaporniških celic iz komunističnega obdobja z dne, 2026-08-21 11:30:45, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/ljubljana-dobiva-stalno-razstavo-zaporniskih-celic-iz-komunisticnega-obdobja/
