Stopite v povprečno slovensko srednjo šolo in hitro boste ugotovili, da je izobraževalni sistem postal mogočen, a pogosto hladen birokratski stroj. Dijaki lovijo točke za vpis na fakultete, starši v šole prihajajo oboroženi z odvetniki, učitelji pa se utapljajo v gori pravilnikov in defenzivnem poučevanju, v katerem je najpomembnejše, da je administracija brezhibna, četudi ob tem zmanjka časa za človeški stik. Vsakodnevno pošiljamo mlade v šolske klopi, a le redko pomislimo na to, kako ta neizprosen sistem ocenjevanja in tekmovalnosti vpliva na njihovo osebnost in kako pogosto zlomi tiste, katerih talenti ne ustrezajo standardiziranim testom.
Slovenski učitelj je danes ujet med brutalne pritiske nerealnih pričakovanj staršev, nenehno spreminjajočo se zakonodajo, preobsežne učne načrte in birokracijo, ki uničuje pedagoški zanos. Da bi razumeli, zakaj iz našega šolstva izginjata srce in tisti pravi, življenjski razum ter zakaj postaja izobraževanje vse bolj stresno za vse vpletene, smo v novi epizodi Vroče teme gostili človeka, ki slovenski pedagoški sistem pozna do zadnje podrobnosti. Naš gost je bil mag. Albin Vrabič, dolgoletni ravnatelj, pedagog, soavtor učbenikov in avtor odmevne knjige, »Srce in razum v šoli«, ki je slovensko izobraževanje vodil in usmerjal natanko štirideset let. Pogovor je vodil Tomaž Cuder.
Mag. Albin Vrabič (rojen leta 1955) je po osnovni izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir strojništva, kasneje pa je pridobil še znanstveni magisterij iz menedžmenta neprofitnih organizacij na Fakulteti za družbene vede. Svojo poklicno pot je začel v gospodarstvu, v Termoelektrarni Šoštanj, a ga je pedagoška žilica leta 1979 zanesla v šolske klopi, v katerih je postal učitelj mehanike na Šolskem centru Velenje.
Njegovo kariero je močno zaznamovalo vodenje izobraževalnih institucij. Med letoma 1988 in 1993 je uspešno vodil Srednjo strojno šolo v Velenju, leta 1998 pa je prevzel vodenje Šole za rudarstvo in varstvo okolja, kjer je ravnateljeval polni dve desetletji. Kot vizionar je bil ključni akter pri uvajanju sodobnih didaktičnih in računalniških programov, deloval je kot član republiških predmetnih in maturitetnih komisij ter kot višji svetovalec na Centru RS za poklicno in strokovno izobraževanje (CPI), kjer je vodil nacionalni projekt EPoS (Elektronsko podprta samoevalvacija). Njegov izjemen prispevek k slovenskemu pedagoškemu prostoru potrjujeta Nagrada Republike Slovenije za življenjsko delo na področju srednjega šolstva (2020) in prestižno Slomškovo priznanje (2022). Svoje bogate izkušnje je nedavno prelil v knjigo z naslovom Srce in razum v šoli.