Marta Kos se je na včerajšnji parlamentarni seji znova spretno izogibala vprašanjem o njenem sodelovanju z Udbo, a je bilo videti, da se zanka okrog nje zateguje, saj je evropska politika vedno bolj sumničava glede njenih navedb.

Spomnimo. Največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EPP – Evropska ljudska stranka) je pozvala k sklicu izrednega zaslišanja v Evropskem parlamentu, na katerem so evropsko komisarko za širitev Marto Kos soočili z obtožbami, da je pred desetletji sodelovala s tajno policijo nekdanje Jugoslavije.

Obtožbe so znova prišle v ospredje po tem, ko je slovenska evropska poslanka Romana Tomc, podpredsednica skupine EPP, Evropski komisiji poslala pismo z navedbami o novih dokazih. V Evropskem parlamentu v Strasbourgu je skupaj s sklicevanjem na knjigo slovenskega avtorja Igorja Omerze predstavila dokumente, za katere trdi, da dokazujejo sodelovanje Marte Kos z jugoslovansko tajno službo.

Nove obtožbe so hude: Omerza trdi, da Kosova ni bila le vir t. i. Udbe, ampak kar aktivna sodelavka režima z jasnimi nalogami. Branila se je izredno mlačno – tako zelo, da je najbrž tudi evropskim poslancem, ki so ji prej verjeli, zadeva postala malce čudna.

Neprepričljiv zagovor Kosove

Zopet je ponovila isto zgodbo, da je pred imenovanjem na položaj opravila preverjanja in zaslišanje v Evropskem parlamentu. Povedala je, da je primerna za opravljanje te funkcije, ker njeno delo daje rezultate in ker verjame v projekt EU – čeprav je zaslišanje potekalo, preden je Omerza objavil svojo knjigo. Pozor! Tega, ali je bila sodelavka jugoslovanske tajne službe, se Marta Kos v svojih odgovorih ni dotaknila! V prejšnjem zaslišanju je namreč še trdila, da nikoli ni bila sodelavka jugoslovanske tajne policije in da so se na seznamu znašla imena mnogih, ki niso imeli nič z režimom. Tokrat je bila glede tega nema. Omerzinih hudih obtožb se sploh ni dotaknila.

Na očitke, da je ranljiva, ker so arhivi nekdanje Udbe in SDV v Srbiji, pa je odgovorila: “Srbija, a res? Ste slišali, kaj sem povedala? Če bi bila njihova tarča, moja stališča najbrž ne bi mogla biti tako odločna.” Obramba je izredno neprepričljiva: politika je predvsem predstava za javnost, česar smo se že dodobra navadili doma. Lahko je “odločna” za javnost – v dogovoru s srbsko oblastjo – za štirimi stenami pa je povsem drugače. V vsakem primeru je tak zagovor šibek in ne dokazuje ničesar.

“Liberalca” na pomoč Kosovi, desnica kritična

Milan Zver (EPP/SDS) je izpostavil, da dokumenti, predstavljeni v knjigi, sprožajo vprašanje o avtonomnosti in ranljivosti komisarke. Branka Grimsa (EPP/SDS) pa je zanimalo, “ali je prijavila ta konflikt interesov, kar bi po pravilih EU morala storiti”.

Matej Tonin (EPP/NSi) je na razpravo prišel z Omerzino knjigo v rokah in bil zaskrbljen, da so dokumenti tudi v balkanskih državah ter bi lahko bili uporabljeni proti njej. Pozval jo je, naj bo odprta glede dokumentov in pove, kaj je z njimi, ter da naj “transparentno razkrije svojo preteklost”.

Že pred razpravo je na socialnem omrežju X poslanka Romana Tomc (EPP/SDS) zapisala: “Marta Kos je na zaslišanju v Evropskem parlamentu lagala. Jasno je, da je imela vlogo v jugoslovanski tajni policijski službi. Na Odboru za zunanje zadeve Evropskega parlamenta bi morala danes pojasniti, kako njena preteklost vpliva na pristopna pogajanja s Srbijo, kaj je do danes naredila, da bi prišlo do odprtja arhivov bivše Jugoslavije, in tudi, kako namerava s takim bremenom nadalje zastopati Evropsko komisijo.”

Vprašanje o njenem domnevnem sodelovanju z Udbo je postavil tudi Latvijec Rihard Kols (ECR). Zanimalo ga je, ali – glede na nove objavljene dokumente iz Omerzine knjige – še meni, da je primerna za položaj.

Kosovi sta sicer na pomoč priskočila “liberalna” poslanca Vladimir Prebilič in Marjan Šarec, ki sta znova dokazala, da gre v Sloveniji na levici za eno samo stranko. Marjan Šarec (Renew/GS) je želel debato speljati na tipične halucinacije slovenske leve politike, rekoč, da faktor ranljivosti ni Kosova, ampak SDS, ki je “sodelovala z izraelsko paraobveščevalno službo” in se doma politično povezala s predsednikom Resnice Zoranom Stevanovićem, ki napoveduje obisk v Moskvi; med prvimi pa sta mu za izvolitev čestitala predsednica srbskega parlamenta Ana Brnabić in nekdanji predsednik Republike Srbske Milorad Dodik.

Vladimir Prebilič (Zeleni/Prerod) pa je v pomoč Kosovi povedal, da dokumenti v knjigi Igorja Omerze ne dokazujejo, da je bila Marta Kos sodelavka Udbe. Zakaj? Ni povedal.

Kaj kažejo novi dokazi?

Dokazi so bili tokrat še veliko bolj obremenjujoči kot ob njeni potrditvi leta 2024, kjer je trditve zanikala, a se v podrobnosti obtožb sploh ni spuščala.

Nedavno predstavljena knjiga Komisarka avtorja Omerze je namreč razkrila dokumente nekdanje jugoslovanske tajne policije, ki dokazujejo, da je evropska komisarka za širitev Marta Kos v preteklosti aktivno sodelovala s to službo – se pravi, da ni bila le ena od novinark, ki jih je imela oblast pod pasivnim nadzorom, ampak je bila aktivna operativka komunistične avtokracije. Kot vir je bila vodena pod imenom Tara, kot sodelavka pa Blanka.

Takole je povedal Omerza za Radio Ognjišče: “Že dokument pred tem prej, ki je bil javen, se pravi iz centralne abecedne evidence, je pokazal, da je imela Kosova šifro 14.000, kar pomeni, da je bila registriran vir UDBE. Ti so imeli vedno tudi kodna imena, registrirani viri UDBE. Takrat nismo vedeli njenega kodnega imena. Vedeli pa smo, da je registriran vir, a ona je na zasliševanjih to zanikala. Potem sem našel še dodatnih 10 dokumentov, kar je veliko glede na to strahotno uničenje gradiva UDBE, predvsem v zadnjih letih obstoja tega režima. Tam pa sem našel njeno kodno ime vira, in sicer Tara. Ko je šla v Deutsche Welle, pa je napredovala, ker kot vir je imela nižjo obliko sodelovanja. Vir je namreč samo poročal. Sodelavec pa je tudi izzival, širil informacije in sodeloval v akcijah. Takrat pa je dobila kodno ime Blanka, saj je postala sodelavka. Predvsem obstajajo dokumenti, kako je Udba poskušala njo vključiti v Zahodno Nemčijo, predvsem na Radio Deutsche Welle, ki je bila ena največjih radijskih evropskih postaj takrat. Hoteli so vedeti, kaj se tam dogaja, kaj se tam govori, in skušali so vplivati na novinarje. Zalezovali so predvsem šefa slovenske sekcije Alojza Lampreta, in to od leta 1964 do leta 1990. Zanimalo jih je, kolikšen je vpliv slovenske emigracije v tem mediju. Kako zdaj lahko Kosova deluje v tej funkciji komisarke, če je popolnoma izgubila integriteto in je problem tudi konflikt interesov?”

Novi dokumenti torej nakazujejo, da je Kosova kot kandidatka lagala pred parlamentarnim odborom Evropskega parlamenta, ko je izjavila, da nikoli ni bila sodelavka tajne jugoslovanske policije – Omerzina knjiga namreč zelo jasno, z empiričnimi dokazi prikaže, da ni bila le vir (poročevalka), ampak tudi aktivna sodelavka režima, se pravi de facto vohunka za komunistično partijo.